Page 343 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 343
Raziskovanje glasbenega razvoja in pomen glasbenega okolja za dojenčka
bare Smolej-Fritz na populaciji otrok v Sloveniji med 7. in 14. letom staro-
sti, na vzorcu 436 otrok. Namen raziskave je bil ugotoviti razvoj sposobnosti
razlikovanja višin, pomnjenja melodije, pomnjenja ritma in analize sozvočij
glede na obiskovanje ali neobiskovanje glasbene šole. Rezultati so pokazali,
da se pri učencih, ki obiskujejo glasbeno šolo, omenjene sposobnosti raz-
vijejo prej. Pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno šolo, in pri tistih, ki je ne obi-
skujejo, povprečni dosežki postopno naraščajo s starostjo do približno 12.
leta in pol. Kaže, da se razvoj te sposobnosti zaključuje nekje okoli te staro-
sti pri obeh skupinah otrok, s tem da pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno šolo,
na višjem nivoju kot pri otrocih, ki glasbene šole ne obiskujejo (Smolej-Fritz
2000, 103).
Eden vidnejših predstavnikov atomistične smeri teorije glasbenih sposob-
nosti je Carl Emil Seashore (1866–1949). Muzikalnost je opredelil kot skupek
glasbenih sposobnosti, ki se združujejo v glasbeno zavest (Seashore 1969;
Radoš 2010). Zagovarja stališče, da muzikalnost ni enostaven seštevek po-
sameznih sposobnosti, ampak je integrirana celota, ki jo bolje spoznamo,
če raziščemo posamezne komponente. Baterija testov, ki jo je razvil pose-
bej za glasbene amaterje in za glasbeno izobražene, vključuje teste za ton-
sko višino, jakost, ritem, tonska trajanja, zvočno barvo, konsonanco in glas-
beni spomin (Rojko 1981; Radoš 2010). Zanimivo je, da je pozornost usmeril
na senzorne sposobnosti. Pri tem je izhajal iz predpostavke, da je zvok osre-
dnji medij za glasbo. Njegove fizikalne lastnosti zaznavamo in spoznavamo
preko čutil (Seashore 1969).
Obdobje testiranj v glasbi je zaokrožil ameriški psiholog Edwin Gordon
(1927–2015), ki je teste osnovne mere glasbene avdiacije (angl. The Primary
Measures of Music Audiation) prilagodil tudi za mlajše otroke, stare od pet
let in pol do osem let. S testi merimo melodične in ritmične sposobnosti
glede na razlikovanje enakih in različnih glasbenih motivov (Gordon 1986).
Vsak test vsebuje 40 nalog. Teste je za populacijo slovenskih otrok prilago-
dila Barbara Sicherl-Kafol, tako, da je upoštevala značilno motiviko slovenske
glasbe. Zmanjšala je tudi število nalog na devet za vsak preizkus. V eksperi-
mentalni raziskavi o učinkih celostne glasbene vzgoje na uravnotežen razvoj
otroka na afektivno-socialnem, psihomotoričnem in kognitivnem področju
je merila sposobnosti ritmične in melodične avdiacije otrok v prvem razredu
osemletke. Otroci, ki so bili deležni celostne glasbene vzgoje, so dosegli višje
rezultate na področjih melodične in ritmične avdiacije kot otroci kontrolne
skupine, ki so imeli klasičen pouk glasbene vzgoje (Sicherl-Kafol 2001).
Edwin Gordon je glasbeni razvoj raziskoval v povezavi z avdiacijo. Oprede-
ljuje jo kot sposobnost predvidevanja glasbenih dogodkov brez predhodne
343
bare Smolej-Fritz na populaciji otrok v Sloveniji med 7. in 14. letom staro-
sti, na vzorcu 436 otrok. Namen raziskave je bil ugotoviti razvoj sposobnosti
razlikovanja višin, pomnjenja melodije, pomnjenja ritma in analize sozvočij
glede na obiskovanje ali neobiskovanje glasbene šole. Rezultati so pokazali,
da se pri učencih, ki obiskujejo glasbeno šolo, omenjene sposobnosti raz-
vijejo prej. Pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno šolo, in pri tistih, ki je ne obi-
skujejo, povprečni dosežki postopno naraščajo s starostjo do približno 12.
leta in pol. Kaže, da se razvoj te sposobnosti zaključuje nekje okoli te staro-
sti pri obeh skupinah otrok, s tem da pri otrocih, ki obiskujejo glasbeno šolo,
na višjem nivoju kot pri otrocih, ki glasbene šole ne obiskujejo (Smolej-Fritz
2000, 103).
Eden vidnejših predstavnikov atomistične smeri teorije glasbenih sposob-
nosti je Carl Emil Seashore (1866–1949). Muzikalnost je opredelil kot skupek
glasbenih sposobnosti, ki se združujejo v glasbeno zavest (Seashore 1969;
Radoš 2010). Zagovarja stališče, da muzikalnost ni enostaven seštevek po-
sameznih sposobnosti, ampak je integrirana celota, ki jo bolje spoznamo,
če raziščemo posamezne komponente. Baterija testov, ki jo je razvil pose-
bej za glasbene amaterje in za glasbeno izobražene, vključuje teste za ton-
sko višino, jakost, ritem, tonska trajanja, zvočno barvo, konsonanco in glas-
beni spomin (Rojko 1981; Radoš 2010). Zanimivo je, da je pozornost usmeril
na senzorne sposobnosti. Pri tem je izhajal iz predpostavke, da je zvok osre-
dnji medij za glasbo. Njegove fizikalne lastnosti zaznavamo in spoznavamo
preko čutil (Seashore 1969).
Obdobje testiranj v glasbi je zaokrožil ameriški psiholog Edwin Gordon
(1927–2015), ki je teste osnovne mere glasbene avdiacije (angl. The Primary
Measures of Music Audiation) prilagodil tudi za mlajše otroke, stare od pet
let in pol do osem let. S testi merimo melodične in ritmične sposobnosti
glede na razlikovanje enakih in različnih glasbenih motivov (Gordon 1986).
Vsak test vsebuje 40 nalog. Teste je za populacijo slovenskih otrok prilago-
dila Barbara Sicherl-Kafol, tako, da je upoštevala značilno motiviko slovenske
glasbe. Zmanjšala je tudi število nalog na devet za vsak preizkus. V eksperi-
mentalni raziskavi o učinkih celostne glasbene vzgoje na uravnotežen razvoj
otroka na afektivno-socialnem, psihomotoričnem in kognitivnem področju
je merila sposobnosti ritmične in melodične avdiacije otrok v prvem razredu
osemletke. Otroci, ki so bili deležni celostne glasbene vzgoje, so dosegli višje
rezultate na področjih melodične in ritmične avdiacije kot otroci kontrolne
skupine, ki so imeli klasičen pouk glasbene vzgoje (Sicherl-Kafol 2001).
Edwin Gordon je glasbeni razvoj raziskoval v povezavi z avdiacijo. Oprede-
ljuje jo kot sposobnost predvidevanja glasbenih dogodkov brez predhodne
343
