Page 344 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 344
dana Borota
fizične prezentacije zvoka.⁸ Pravi, da je avdiacija za glasbo to, kar je mišlje-
nje za jezik. Je osnova glasbenim sposobnostim in dosežkom. Povezuje jo
s »čistim« zvokom, in ne s sposobnostmi branja ter pisanja glasbe (Gordon
1967; 1984; 1995). Avdiacijo lahko razvijamo za vse glasbene parametre, kot
so zvočna barva, ritem, melodija, dinamika, artikulacija, agogika, metrum in
tempo (Gordon 1997).
Ker je avdiacija pogojena z glasbenim spominom, se je polje raziskovanja
razširilo na glasbeno kognicijo in načine »skladiščenja« glasbenih informacij.
Raziskovanje se je iz laboratorijev preselilo v naravno okolje. Osrednja teh-
nika raziskovanja niso testi, pač pa opazovanje z udeležbo ali brez nje v pro-
blemsko zasnovanih situacijah. Predmet raziskav so glasbeno vedênje, pro-
cesi učenja in ustvarjanja ter glasbeni dosežki otrok. Pomembna predstav-
nica te generacije raziskovalcev je glasbenica in razvojna psihologinja Jeanne
Bamberger (1925–). Sprva se je naslanjala na teorijo konstruktivizma. Glas-
beni razvoj je želela razčleniti po etapah logičnega mišljenja, kot jih je opre-
delil Jeanne Piaget. Ugotovila je, da ima glasbeno mišljenje svoja pravila in
omejitve in zato ga ni mogoče vključiti v jezikovno ali logično-matematično
mišljenje. Glasbeno mišljenje tudi nima enovitega razvoja. V fazi figuralnega
mišljenja, ki je značilna za otroka v zgodnjem obdobju, imata pomembno
vlogo glasbena intuicija in sposobnost predvidevanja glasbenih dogodkov.
Ta vrsta mišljenja se pod vplivom učenja nadgradi v formalni način mišlje-
nja, ki je podprt z znanjem o glasbi kot simbolnem sistemu (Gardner 1995;
Bamberger 2000). Tu najdemo stičišče s teorijo simbolnih sistemov Howarda
Gardnerja, po kateri glasbeno inteligentnost opredeli kot eno od sedmih sa-
mostojnih inteligentnosti (Gardner 1995). Pripisuje ji lasten simbolni sistem,
v katerem poteka glasbena komunikacija. Razumemo jo kot zmožnost posa-
meznika za glasbeno percepcijo, recepcijo in produkcijo. Nas zanimajo prve
oblike te glasbene zavesti in glasbenega vedênja pri dojenčku. Pri tem se
bomo oprli na ugotovitve danes delujočih raziskovalcev, kot so Hanuš in Me-
chthild Papoušek, Sandra E. Trebuh, E. Glenn Schellenberg in John Sloboda.
Dojenček je dober poznavalec glasbe
Pogosto citirani stavek, da se med vsemi nadarjenostmi, s katerimi je obdar-
jen človek, najprej pokaže glasbena (Gardner 1995, 135), je primerno izhodi-
šče za predpostavko, da je dojenček velik poznavalec glasbe. Poznavalca v
tem kontekstu razumemo kot pozornega poslušalca, ki ima velike zaznavne
⁸ Audiacije ne smemo zamenjevati s slušno zaznavo, notranjim slišanjem, imitacijo, glasbenim
spominom ali slušnim razlikovanjem (Gordon 1995).
344
fizične prezentacije zvoka.⁸ Pravi, da je avdiacija za glasbo to, kar je mišlje-
nje za jezik. Je osnova glasbenim sposobnostim in dosežkom. Povezuje jo
s »čistim« zvokom, in ne s sposobnostmi branja ter pisanja glasbe (Gordon
1967; 1984; 1995). Avdiacijo lahko razvijamo za vse glasbene parametre, kot
so zvočna barva, ritem, melodija, dinamika, artikulacija, agogika, metrum in
tempo (Gordon 1997).
Ker je avdiacija pogojena z glasbenim spominom, se je polje raziskovanja
razširilo na glasbeno kognicijo in načine »skladiščenja« glasbenih informacij.
Raziskovanje se je iz laboratorijev preselilo v naravno okolje. Osrednja teh-
nika raziskovanja niso testi, pač pa opazovanje z udeležbo ali brez nje v pro-
blemsko zasnovanih situacijah. Predmet raziskav so glasbeno vedênje, pro-
cesi učenja in ustvarjanja ter glasbeni dosežki otrok. Pomembna predstav-
nica te generacije raziskovalcev je glasbenica in razvojna psihologinja Jeanne
Bamberger (1925–). Sprva se je naslanjala na teorijo konstruktivizma. Glas-
beni razvoj je želela razčleniti po etapah logičnega mišljenja, kot jih je opre-
delil Jeanne Piaget. Ugotovila je, da ima glasbeno mišljenje svoja pravila in
omejitve in zato ga ni mogoče vključiti v jezikovno ali logično-matematično
mišljenje. Glasbeno mišljenje tudi nima enovitega razvoja. V fazi figuralnega
mišljenja, ki je značilna za otroka v zgodnjem obdobju, imata pomembno
vlogo glasbena intuicija in sposobnost predvidevanja glasbenih dogodkov.
Ta vrsta mišljenja se pod vplivom učenja nadgradi v formalni način mišlje-
nja, ki je podprt z znanjem o glasbi kot simbolnem sistemu (Gardner 1995;
Bamberger 2000). Tu najdemo stičišče s teorijo simbolnih sistemov Howarda
Gardnerja, po kateri glasbeno inteligentnost opredeli kot eno od sedmih sa-
mostojnih inteligentnosti (Gardner 1995). Pripisuje ji lasten simbolni sistem,
v katerem poteka glasbena komunikacija. Razumemo jo kot zmožnost posa-
meznika za glasbeno percepcijo, recepcijo in produkcijo. Nas zanimajo prve
oblike te glasbene zavesti in glasbenega vedênja pri dojenčku. Pri tem se
bomo oprli na ugotovitve danes delujočih raziskovalcev, kot so Hanuš in Me-
chthild Papoušek, Sandra E. Trebuh, E. Glenn Schellenberg in John Sloboda.
Dojenček je dober poznavalec glasbe
Pogosto citirani stavek, da se med vsemi nadarjenostmi, s katerimi je obdar-
jen človek, najprej pokaže glasbena (Gardner 1995, 135), je primerno izhodi-
šče za predpostavko, da je dojenček velik poznavalec glasbe. Poznavalca v
tem kontekstu razumemo kot pozornega poslušalca, ki ima velike zaznavne
⁸ Audiacije ne smemo zamenjevati s slušno zaznavo, notranjim slišanjem, imitacijo, glasbenim
spominom ali slušnim razlikovanjem (Gordon 1995).
344
