Page 390 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 390
eja Volmut
in 17. letom deležni vsaj 60 minut srednje in visoke intenzivnosti na dan.
Strokovnjaki iz različnih držav (Tremblay idr. 2012; Department of Health and
Aging 2010; National Association of Sport and Physical Education 2009) so
razvili priporočila gibalne aktivnosti za otroke, mlajše od pet let. Slednja pra-
vijo, naj bodo predšolski otroci najmanj 90 minut dnevno gibalno aktivni,
tako v nizki kot v visoki intenzivnosti. Priporočila gibalne aktivnosti za vr-
tčevske otroke ne omenjajo, koliko časa na dan naj bodo deležni posame-
znega fenotipa intenzivnosti, kot to omenjajo priporočila gibalne/športne
aktivnosti za otroke, starejše od pet let, in mladostnike. Prav zato je nemo-
goče primerjati naše rezutlate s priporočili gibalne aktivnosti za vrtčevske
otroke, saj smo naše rezultate primerjali s priporočili Svetovne zdravstvene
organizacije (World Health Organization 2010), ki priporoča, naj bodo otroci
deležni vsaj 60 minut srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti na
dan. Večina študij, ki prečuje gibalno aktivnost predšolskih otrok, poroča, da
znaten delež otrok ne izpolnjuje splošnih priporočil World Health Organiza-
tion (2010; Hnatiuk idr. 2014), ampak da večji del dneva preživijo gibalno neak-
tivno (Aadland in Johannessen 2015; Van Cauwenberghe idr. 2012; Reilly 2008;
Trucker 2008; Kuzik idr. 2015; Johanssson idr. 2015; Carson idr., 2019). Ugoto-
vili smo, da so otroci deležni 36,4 do 128,3 minut dnevne srednje in visoke
intenzivnosti gibalne aktivnosti, medtem pa kar 314,2 do 460,3 minut dnevne
gibalne neaktivnosti. Do poodobnih ugotovitev so prišli tudi Andersen idr.
(2017), ki poročajo, da so norveški predšolski otroci, stari tri in štiri leta, deležni
od 16 do 116 dnevnih minut v srednji in visoki gibalni intenzivnosti, gibalno
neaktivni pa so od 150 do 390 minut. Glede na te podatke lahko zaključimo,
da je le 13 (54 ) naših otrok doseglo priporočila Svetovne zdravstvene orga-
nizacije, ki so sicer priporočena za pet- in večletne otroke. Poudariti pa gre
tudi, da le pet otrok (21 ) sistematično vsakodnevno dosega ta priporočila.
Vsa priporočila (Tremblay idr. 2012; Department of Health and Aging 2010; Na-
tional Association of Sport and Physical Education 2009) za predšolske otroke
poudarjajo večurno dnevno gibalno aktivnost, ki je razporejena skozi cel dan
ter vključuje različne gibalne naloge in pripomočke, saj lahko otroci le tako
razvijajo svoje gibalne sposobnosti in spretnosti.
T. Volmut (2014) v svoji študiji, v katero so bili vključeni slovenski otroci med
petim in osmim letom starosti, navaja, da ni razlik med tednom in koncem te-
dna v celotni gibalni aktivnosti, gibalni neaktivnosti ter srednji in visoki inten-
zivnosti gibalne aktivnosti. Gibalna aktivnost otrok našega vzroca je bila med
tednom in koncem tedna skoraj enaka, saj smo ugotovili, da ni razlik v količini
gibalne aktivnosti ter deležom časa srednje in visoke intenzivnosti gibalne
aktivnosti. Medtem pa lahko opazimo, da imajo otroci med tednom večjo gi-
390
in 17. letom deležni vsaj 60 minut srednje in visoke intenzivnosti na dan.
Strokovnjaki iz različnih držav (Tremblay idr. 2012; Department of Health and
Aging 2010; National Association of Sport and Physical Education 2009) so
razvili priporočila gibalne aktivnosti za otroke, mlajše od pet let. Slednja pra-
vijo, naj bodo predšolski otroci najmanj 90 minut dnevno gibalno aktivni,
tako v nizki kot v visoki intenzivnosti. Priporočila gibalne aktivnosti za vr-
tčevske otroke ne omenjajo, koliko časa na dan naj bodo deležni posame-
znega fenotipa intenzivnosti, kot to omenjajo priporočila gibalne/športne
aktivnosti za otroke, starejše od pet let, in mladostnike. Prav zato je nemo-
goče primerjati naše rezutlate s priporočili gibalne aktivnosti za vrtčevske
otroke, saj smo naše rezultate primerjali s priporočili Svetovne zdravstvene
organizacije (World Health Organization 2010), ki priporoča, naj bodo otroci
deležni vsaj 60 minut srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti na
dan. Večina študij, ki prečuje gibalno aktivnost predšolskih otrok, poroča, da
znaten delež otrok ne izpolnjuje splošnih priporočil World Health Organiza-
tion (2010; Hnatiuk idr. 2014), ampak da večji del dneva preživijo gibalno neak-
tivno (Aadland in Johannessen 2015; Van Cauwenberghe idr. 2012; Reilly 2008;
Trucker 2008; Kuzik idr. 2015; Johanssson idr. 2015; Carson idr., 2019). Ugoto-
vili smo, da so otroci deležni 36,4 do 128,3 minut dnevne srednje in visoke
intenzivnosti gibalne aktivnosti, medtem pa kar 314,2 do 460,3 minut dnevne
gibalne neaktivnosti. Do poodobnih ugotovitev so prišli tudi Andersen idr.
(2017), ki poročajo, da so norveški predšolski otroci, stari tri in štiri leta, deležni
od 16 do 116 dnevnih minut v srednji in visoki gibalni intenzivnosti, gibalno
neaktivni pa so od 150 do 390 minut. Glede na te podatke lahko zaključimo,
da je le 13 (54 ) naših otrok doseglo priporočila Svetovne zdravstvene orga-
nizacije, ki so sicer priporočena za pet- in večletne otroke. Poudariti pa gre
tudi, da le pet otrok (21 ) sistematično vsakodnevno dosega ta priporočila.
Vsa priporočila (Tremblay idr. 2012; Department of Health and Aging 2010; Na-
tional Association of Sport and Physical Education 2009) za predšolske otroke
poudarjajo večurno dnevno gibalno aktivnost, ki je razporejena skozi cel dan
ter vključuje različne gibalne naloge in pripomočke, saj lahko otroci le tako
razvijajo svoje gibalne sposobnosti in spretnosti.
T. Volmut (2014) v svoji študiji, v katero so bili vključeni slovenski otroci med
petim in osmim letom starosti, navaja, da ni razlik med tednom in koncem te-
dna v celotni gibalni aktivnosti, gibalni neaktivnosti ter srednji in visoki inten-
zivnosti gibalne aktivnosti. Gibalna aktivnost otrok našega vzroca je bila med
tednom in koncem tedna skoraj enaka, saj smo ugotovili, da ni razlik v količini
gibalne aktivnosti ter deležom časa srednje in visoke intenzivnosti gibalne
aktivnosti. Medtem pa lahko opazimo, da imajo otroci med tednom večjo gi-
390
