Page 385 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 385
Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna aktivnost in gibalna neaktivnost otrok
ciation of Sport and Physical Education 2009). Študije, ki preučujejo gibalno
neaktivnost otrok med prvim in tretjim letom, kažejo, da otroci večji del bu-
dnega časa preživijo gibalno neaktivno (Vale idr. 2010; Johanssson idr. 2015;
Carson idr. 2019) in pred ekrani (Vandewater idr. 2007; Zimmerman, Christa-
kis in Meltzoff 2007), zato jih ogrožajo razvojne zamude in slabše splošno
zdravstveno stanje (Kipling Webster, Martin in Staiano 2019). E. Johansson
idr. (2015) navajajo, da dve leti stari otroci preživijo le 11 dnevnega časa v
srednji in visoki intenzivnosti ter kar 55 časa gibalno neaktivno.
Predšolski otroci lahko dnevno v vrtcu preživijo od štiri pa vse do devet ur;
prav zato ima vrtec pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovih zdravih ži-
vljenjskih navad, med katere vključujemo tudi gibalno aktivnost (Benjamin
idr. 2008). Vsakodnevno vključevanje gibalne aktivnosti v obstoječi kuriku-
lum vrtcev je učinkovita strategija za povečanje količine in intenzivnosti gi-
balne aktivnosti otrok v času vrtca (Trost idr. 2002). Pred samo izvedbo inter-
vencijskega programa je nujno celovito poznavanje vzorcev gibalne aktiv-
nosti posamezne starostne skupine otrok, saj le tako lahko zasnujemo učin-
kovit program za povečanje gibalne aktivnosti in zmanjšanje gibalne neak-
tivnosti otrok.
V zadnjem času je objavljenih kar nekaj študij, v katerih so merili gibalno
aktivnost z merilnikom pospeška in preučevali znotrajdnevne (Verbestel
2011; Van Cauwenberghe idr. 2012; Grønholt Olesen idr. 2014; Hesketh, Gri-
ffin in van Sluijs 2015; Brasholt idr. 2013) ter meddnevne (Verbestel idr. 2011;
Van Cauwenberghe idr. 2012; Andersen idr. 2017; Grønholt Olesen idr. 2014;
Hesketh idr. 2015; Brasholt idr. 2013; Vanderloo in Tucker 2015; Volmut 2014;
Metcalf idr. 2002; Trost idr. 2000; Bringolf-Isler idr. 2009; Riddoch idr. 2007;
Hardman, Horne in Rowlands 2009; Trayers idr. 2006; Treuth idr. 2005) razlike
v količini in intenzivnosti gibalne aktivnosti predšolskih otrok. Ugotovitve teh
študij niso enotne, saj rezultati nekaterih kažejo, da so predšolski otroci gi-
balno aktivnejši med koncem tedna (Metcalf idr. 2002; Trost idr. 2000), druge
kažejo na večjo aktivnost med tednom (Bringolf-Isler idr. 2009; Riddoch idr.
2007; Hardman, Horne in Rowlands 2009; Brasholt idr. 2013; Grønholt Olesen
idr. 2014; Verbestel idr. 2011) oz. da med tednom in koncem tedna razlik v
gibalni aktivnosti ni (Trayers idr. 2006; Treuth idr. 2005). Primerjavo med do-
poldanskim in popoldanskim časom je opravila T. Volmut (2014) na sloven-
skih predšolskih otrocih, starih pet let, in ugotovila, da imajo nižjo količino
gibalne aktivnosti v dopoldanskem času kot v popoldanskem, ki ga preživijo
v domačem okolju. Njene ugotovitve so potrdili tudi L. Grønholt Olesen idr.
(2014), in sicer da imajo danski predšolski otroci, stari pet in šest let, večjo ko-
ličino gibalne aktivnosti v dopoldanskem času, ki ga preživijo v vrtcu. Večina
385
ciation of Sport and Physical Education 2009). Študije, ki preučujejo gibalno
neaktivnost otrok med prvim in tretjim letom, kažejo, da otroci večji del bu-
dnega časa preživijo gibalno neaktivno (Vale idr. 2010; Johanssson idr. 2015;
Carson idr. 2019) in pred ekrani (Vandewater idr. 2007; Zimmerman, Christa-
kis in Meltzoff 2007), zato jih ogrožajo razvojne zamude in slabše splošno
zdravstveno stanje (Kipling Webster, Martin in Staiano 2019). E. Johansson
idr. (2015) navajajo, da dve leti stari otroci preživijo le 11 dnevnega časa v
srednji in visoki intenzivnosti ter kar 55 časa gibalno neaktivno.
Predšolski otroci lahko dnevno v vrtcu preživijo od štiri pa vse do devet ur;
prav zato ima vrtec pomembno vlogo pri oblikovanju otrokovih zdravih ži-
vljenjskih navad, med katere vključujemo tudi gibalno aktivnost (Benjamin
idr. 2008). Vsakodnevno vključevanje gibalne aktivnosti v obstoječi kuriku-
lum vrtcev je učinkovita strategija za povečanje količine in intenzivnosti gi-
balne aktivnosti otrok v času vrtca (Trost idr. 2002). Pred samo izvedbo inter-
vencijskega programa je nujno celovito poznavanje vzorcev gibalne aktiv-
nosti posamezne starostne skupine otrok, saj le tako lahko zasnujemo učin-
kovit program za povečanje gibalne aktivnosti in zmanjšanje gibalne neak-
tivnosti otrok.
V zadnjem času je objavljenih kar nekaj študij, v katerih so merili gibalno
aktivnost z merilnikom pospeška in preučevali znotrajdnevne (Verbestel
2011; Van Cauwenberghe idr. 2012; Grønholt Olesen idr. 2014; Hesketh, Gri-
ffin in van Sluijs 2015; Brasholt idr. 2013) ter meddnevne (Verbestel idr. 2011;
Van Cauwenberghe idr. 2012; Andersen idr. 2017; Grønholt Olesen idr. 2014;
Hesketh idr. 2015; Brasholt idr. 2013; Vanderloo in Tucker 2015; Volmut 2014;
Metcalf idr. 2002; Trost idr. 2000; Bringolf-Isler idr. 2009; Riddoch idr. 2007;
Hardman, Horne in Rowlands 2009; Trayers idr. 2006; Treuth idr. 2005) razlike
v količini in intenzivnosti gibalne aktivnosti predšolskih otrok. Ugotovitve teh
študij niso enotne, saj rezultati nekaterih kažejo, da so predšolski otroci gi-
balno aktivnejši med koncem tedna (Metcalf idr. 2002; Trost idr. 2000), druge
kažejo na večjo aktivnost med tednom (Bringolf-Isler idr. 2009; Riddoch idr.
2007; Hardman, Horne in Rowlands 2009; Brasholt idr. 2013; Grønholt Olesen
idr. 2014; Verbestel idr. 2011) oz. da med tednom in koncem tedna razlik v
gibalni aktivnosti ni (Trayers idr. 2006; Treuth idr. 2005). Primerjavo med do-
poldanskim in popoldanskim časom je opravila T. Volmut (2014) na sloven-
skih predšolskih otrocih, starih pet let, in ugotovila, da imajo nižjo količino
gibalne aktivnosti v dopoldanskem času kot v popoldanskem, ki ga preživijo
v domačem okolju. Njene ugotovitve so potrdili tudi L. Grønholt Olesen idr.
(2014), in sicer da imajo danski predšolski otroci, stari pet in šest let, večjo ko-
ličino gibalne aktivnosti v dopoldanskem času, ki ga preživijo v vrtcu. Večina
385
