Page 388 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 388
eja Volmut
Preglednica 1 Skupna tedenska gibalna aktivnost in primerjava gibalne aktivnosti
ter posameznih intenzivnosti med tednom in koncem tedna
Postavka Skupna GA GA med GA med p (teden/konec
tednom koncem tedna tedna) (ES)
Skupna količina GA ± ± ± ,
Gibalna neaktivnost ± ± ± , (,)
Nizka intenzivnost GA ± ± ± , (,)
Srednja in visoka ± ± ±
intenzivnost GA ,
Opombe ES – velikost efekta.
Preglednica 2 Skupne gibalne aktivnosti in intenzivnosti posameznih gibalnih aktivnosti
med časom vrtca in časom po vrtcu
Postavka GA v času vrtca GA po vrtcu p (ES)
Skupna količina GA ± ± , (,)
Gibalna neaktivnost ± ± <, (,)
Nizka intenzivnost GA ± ± <, (,)
Srednja in visoka intenzivnost GA ± ±
, (,)
Opombe ES – velikost efekta. V analizo so zajeti le podatki od srede do petka.
intenzivne gibalne aktivnosti med tednom in koncem tedna. Otroci so med
tednom deležni 4 več gibalne neaktivnosti kot (p = 0,017; ES = 0,57) med
koncem tedna, medtem ko so med koncem tedna deležni 3 več časa nizke
intenzivnosti gibalne aktivnosti kot med tednom (p = 0,002; ES = 0,75). Kot vi-
dimo, je velikost efekta na gibalno neaktivnost in nizko intenzivnost gibanja
srednja.
V preglednici 2 so prikazani rezultati količine in posameznega fenotipa in-
tenzivnosti gibalne aktivnosti otrok v času, ki ga preživijo v vrtcu (od 8. do 16.
ure), in v času, ki ga preživijo v domačem okolju (od 16. do 20. ure). Rezultati
kažejo, da otroci v času, ki ga preživijo v domačem okolju, dosežejo za 41
večjo količino gibalne aktivnosti (p = 0,026; ES = 1,16), za 8 manj gibalne ne-
aktivnosti (p < 0,001; ES = 1,00), za 6 več nizke intenzivnosti gibalne aktiv-
nosti (p < 0,001; ES = 1,20) in za 2 več srednje in visoke intenzivnosti gibalne
aktivnosti (p = 0,024; ES = 0,50) kot v času, ki ga preživijo v vrtcu. Kot vidimo,
je velikost efekta na vse fenotipe gibalne aktivnosti srednja do velika.
Preglednica 3 prikazuje povezanost gibalne aktivnosti med tednom in kon-
cem tedna. Rezultati kažejo srednjo moč pozitivne povezanosti celotne koli-
čine gibalne aktivnosti otrok (r = 0,688; p < 0,001), časa gibalne neaktivnosti
(r = 0,433; p > 0,039) in časa nizke intenzivnosti (r = 0,500; p = 0,015) gibalne
aktivnosti. In sicer čas med tednom razloži med 19 in 47 variance povezano-
388
Preglednica 1 Skupna tedenska gibalna aktivnost in primerjava gibalne aktivnosti
ter posameznih intenzivnosti med tednom in koncem tedna
Postavka Skupna GA GA med GA med p (teden/konec
tednom koncem tedna tedna) (ES)
Skupna količina GA ± ± ± ,
Gibalna neaktivnost ± ± ± , (,)
Nizka intenzivnost GA ± ± ± , (,)
Srednja in visoka ± ± ±
intenzivnost GA ,
Opombe ES – velikost efekta.
Preglednica 2 Skupne gibalne aktivnosti in intenzivnosti posameznih gibalnih aktivnosti
med časom vrtca in časom po vrtcu
Postavka GA v času vrtca GA po vrtcu p (ES)
Skupna količina GA ± ± , (,)
Gibalna neaktivnost ± ± <, (,)
Nizka intenzivnost GA ± ± <, (,)
Srednja in visoka intenzivnost GA ± ±
, (,)
Opombe ES – velikost efekta. V analizo so zajeti le podatki od srede do petka.
intenzivne gibalne aktivnosti med tednom in koncem tedna. Otroci so med
tednom deležni 4 več gibalne neaktivnosti kot (p = 0,017; ES = 0,57) med
koncem tedna, medtem ko so med koncem tedna deležni 3 več časa nizke
intenzivnosti gibalne aktivnosti kot med tednom (p = 0,002; ES = 0,75). Kot vi-
dimo, je velikost efekta na gibalno neaktivnost in nizko intenzivnost gibanja
srednja.
V preglednici 2 so prikazani rezultati količine in posameznega fenotipa in-
tenzivnosti gibalne aktivnosti otrok v času, ki ga preživijo v vrtcu (od 8. do 16.
ure), in v času, ki ga preživijo v domačem okolju (od 16. do 20. ure). Rezultati
kažejo, da otroci v času, ki ga preživijo v domačem okolju, dosežejo za 41
večjo količino gibalne aktivnosti (p = 0,026; ES = 1,16), za 8 manj gibalne ne-
aktivnosti (p < 0,001; ES = 1,00), za 6 več nizke intenzivnosti gibalne aktiv-
nosti (p < 0,001; ES = 1,20) in za 2 več srednje in visoke intenzivnosti gibalne
aktivnosti (p = 0,024; ES = 0,50) kot v času, ki ga preživijo v vrtcu. Kot vidimo,
je velikost efekta na vse fenotipe gibalne aktivnosti srednja do velika.
Preglednica 3 prikazuje povezanost gibalne aktivnosti med tednom in kon-
cem tedna. Rezultati kažejo srednjo moč pozitivne povezanosti celotne koli-
čine gibalne aktivnosti otrok (r = 0,688; p < 0,001), časa gibalne neaktivnosti
(r = 0,433; p > 0,039) in časa nizke intenzivnosti (r = 0,500; p = 0,015) gibalne
aktivnosti. In sicer čas med tednom razloži med 19 in 47 variance povezano-
388
