Page 391 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 391
Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna aktivnost in gibalna neaktivnost otrok
balno neaktivnost in manjši delež časa nizke intenzivnosti gibalne aktivnosti
kot med koncem tedna. Ugotovili smo tudi povezanost količine gibalne ak-
tivnosti, gibalne neaktivnosti in nizke intenzivnosti gibalne aktivnosti mlajših
predšolskih otrok med tednom in koncem tedna, vendar ne moremo posta-
vljati trditev o vplivu.
Splošni podatki Statističnega urada Republike Slovenije navajajo, da 64
otrok med prvim in drugim letom starosti med tednom obiskuje vrtce. Vsak-
danji vrtčevski urnik omogoča, da so otroci v dopoldanskem času prosto ali
organizirano gibalno aktivni na prostem ali v zaprtih prostorih. S. E. Benja-
min idr. (2008) poudarjajo, da imajo vrtci pomembno vlogo pri vzpostavlja-
nju vsakodnevnih gibalnih navad in zmanjševanju sedentarnih navad. Kljub
temu pa rezultati študij kažejo, da temu ni tako, saj navajajo, da so otroci v
času, ki ga preživijo v vrtcih, deležni preveč gibalne neaktivnosti ter malo časa
srednje in visoke intenzivnosti (Vanderloo idr. 2014; Byun idr. 2013; Reilly 2010).
Rezultati naše študije se ujemajo z ugotovitvami predhodno objavljenih štu-
dij (Vanderloo idr. 2014; Byun idr. 2013; Reilly 2010), saj kažejo, da imajo otroci
večji delež časa gibalne neaktivnosti nižjo celotno količino gibalne aktivnosti,
nižji delež časa nizke ter srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti v
času vrtca kot po njem. Ugotovili smo tudi povezanost količine gibalne ak-
tivnosti, gibalne neaktivnosti ter srednje in visoke intenzivnosti gibalne ak-
tivnosti mlajših predšolskih otrok v času, ki ga preživijo v vrtcu, in času, ki ga
preživijo v domačem okolju, vendar ne moremo postavljati trditev o vplivu.
Zavedati se moramo, da je vključevanje gibalne aktivnosti v obstoječi ku-
rikulum vrtcev učinkovita strategija za povečanje količine gibanja (Trost idr.
2002) in zmanjšanje gibalne neaktivnosti. Gibalna aktivnost otrok v času vrtca
je odvisna od interesa, motivacije in strokovnega znanja vzgojiteljic glede
izvajanja gibalnih aktivnosti. Ne smemo zanemariti tudi dobrih materialnih
in prostorskih dejavnikov, ki so poleg dobrega in usposobljenega kadra po-
membni pri uresničevanju kakovostnih gibalnih aktivnosti v vrtcu, katerih cilj
je celosten razvoj otroka (Zajec 2009). J. Zajec (2009) v svoji doktorski diser-
taciji ugotavlja, da imajo le redki vrtci ustrezne posebne prostore in športne
pripomočke za izvajanje gibalnih aktivnosti. Vzgojitelji najpogosteje izvajajo
gibalne aktivnosti ravno v manj primernih prostorih, in sicer v igralnicah, nato
v večnamenskih prostorih, na hodnikih, v športni igralnici in drugje.
Nižjo gibalno aktivnost otrok med prvim in tretim letom starosti v času
vrtca lahko pripisujemo tudi dolžini dnevnega spanja. Več kot 90 otrok
(Blair idr. 2012) te starosti čez dan še vedno povprečno spi od ene do treh ur
(Pantley 2003; Blair idr. 2012). Zato menimo, da bi bilo potrebno v prihodnjih
študijah izključiti čas dnevnega spanja, saj bi le tako dobili realnejše podatke
391
balno neaktivnost in manjši delež časa nizke intenzivnosti gibalne aktivnosti
kot med koncem tedna. Ugotovili smo tudi povezanost količine gibalne ak-
tivnosti, gibalne neaktivnosti in nizke intenzivnosti gibalne aktivnosti mlajših
predšolskih otrok med tednom in koncem tedna, vendar ne moremo posta-
vljati trditev o vplivu.
Splošni podatki Statističnega urada Republike Slovenije navajajo, da 64
otrok med prvim in drugim letom starosti med tednom obiskuje vrtce. Vsak-
danji vrtčevski urnik omogoča, da so otroci v dopoldanskem času prosto ali
organizirano gibalno aktivni na prostem ali v zaprtih prostorih. S. E. Benja-
min idr. (2008) poudarjajo, da imajo vrtci pomembno vlogo pri vzpostavlja-
nju vsakodnevnih gibalnih navad in zmanjševanju sedentarnih navad. Kljub
temu pa rezultati študij kažejo, da temu ni tako, saj navajajo, da so otroci v
času, ki ga preživijo v vrtcih, deležni preveč gibalne neaktivnosti ter malo časa
srednje in visoke intenzivnosti (Vanderloo idr. 2014; Byun idr. 2013; Reilly 2010).
Rezultati naše študije se ujemajo z ugotovitvami predhodno objavljenih štu-
dij (Vanderloo idr. 2014; Byun idr. 2013; Reilly 2010), saj kažejo, da imajo otroci
večji delež časa gibalne neaktivnosti nižjo celotno količino gibalne aktivnosti,
nižji delež časa nizke ter srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti v
času vrtca kot po njem. Ugotovili smo tudi povezanost količine gibalne ak-
tivnosti, gibalne neaktivnosti ter srednje in visoke intenzivnosti gibalne ak-
tivnosti mlajših predšolskih otrok v času, ki ga preživijo v vrtcu, in času, ki ga
preživijo v domačem okolju, vendar ne moremo postavljati trditev o vplivu.
Zavedati se moramo, da je vključevanje gibalne aktivnosti v obstoječi ku-
rikulum vrtcev učinkovita strategija za povečanje količine gibanja (Trost idr.
2002) in zmanjšanje gibalne neaktivnosti. Gibalna aktivnost otrok v času vrtca
je odvisna od interesa, motivacije in strokovnega znanja vzgojiteljic glede
izvajanja gibalnih aktivnosti. Ne smemo zanemariti tudi dobrih materialnih
in prostorskih dejavnikov, ki so poleg dobrega in usposobljenega kadra po-
membni pri uresničevanju kakovostnih gibalnih aktivnosti v vrtcu, katerih cilj
je celosten razvoj otroka (Zajec 2009). J. Zajec (2009) v svoji doktorski diser-
taciji ugotavlja, da imajo le redki vrtci ustrezne posebne prostore in športne
pripomočke za izvajanje gibalnih aktivnosti. Vzgojitelji najpogosteje izvajajo
gibalne aktivnosti ravno v manj primernih prostorih, in sicer v igralnicah, nato
v večnamenskih prostorih, na hodnikih, v športni igralnici in drugje.
Nižjo gibalno aktivnost otrok med prvim in tretim letom starosti v času
vrtca lahko pripisujemo tudi dolžini dnevnega spanja. Več kot 90 otrok
(Blair idr. 2012) te starosti čez dan še vedno povprečno spi od ene do treh ur
(Pantley 2003; Blair idr. 2012). Zato menimo, da bi bilo potrebno v prihodnjih
študijah izključiti čas dnevnega spanja, saj bi le tako dobili realnejše podatke
391
