Page 387 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 387
Z merilnikom pospeška izmerjena gibalna aktivnost in gibalna neaktivnost otrok
šesturnega (50 ) posnetka gibanja, kar je več kot priporočajo T. Hinkley idr.
(2012). Za veljaven posnetek je moral otrok imeti vsaj tri veljavne dni merjenja
oz. dva dni med tednom in en dan med koncem tedna (Cliff, Reilly in Okelly
2009). Upoštevali smo naslednje meje med posameznimi intenzivnostmi: gi-
balna neaktivnost: <192 sunkov na minuto (cpm); nizka intenzivnost gibalne
aktivnosti: 193–1673 cpm, srednja in visoka intenzivnost gibalne aktivnosti:
>1673 cpm (Trost idr. 2012).
Obdelava podatkov
Vse statistične analize smo opravili s programom SPSS. Podatki so v pre-
glednicah prikazani s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom. S t-
testom za odvisne vzorce smo preučili, ali obstajajo razlike med količino in
vsemi fenotipi intenzivnosti gibalne aktivnosti v času vrtca (od 8.00 do 16.00)
in po njem (od 16.00 do 20.00) ter med tednom in koncem tedna. S pomočjo
Pearsonove korelacije smo preverili, ali obstaja povezava med posameznimi
fenotipi intenzivnosti in celotno gibalno aktivnostjo med tednom ter med
koncem tedna in ali obstaja povezava med dopoldanskim in popoldanskim
časom (le podatki od srede do petka). Vse odločitve smo sprejemali pri sto-
pnji tveganja p < 0,05. V primeru značilnih razlik povprečnih vrednosti smo
poročali še o velikosti efekta teh razlik (ES) in v primeru značilnih povezav še o
determinacijskem koeficientu (r2). Velikost efekta smo opredelili kot majhno
(>0,2), srednjo (0,2–0,8) in veliko (<0,8).
Rezultati
Otroci, ki so dosegali kriterije (minimalno nošenje merilnika pospeška dva
dni med tednom in en dan med koncem tedna ter vsaj 50 dnevnega opa-
zovanega časa) in bili vključeni v nadalnjo analizo, so merilnik pospeška v
povprečju nosili 78 dnevnega časa. Le 13 otrok (54,2 ) je v povprečju do-
seglo vsaj 60 minut srednje in visoke intenzivnosti. Le 5 otrok (21 ) pa je do-
seglo omenjena priporočila v vsakem dnevu nošenja merilnika pospeška.
Preglednica 1 prikazuje skupno količino in čas posameznega fenotipa in-
tenzivnosti tedenske (od srede do vključno nedelje) gibalne aktivnosti, ki je
prikazana v sunkih na minuto. Prikazana sta tudi količina in odstotek časa gi-
balne aktivnosti posameznega fenotipa intenzivnosti med tednom (od srede
do petka) in med koncem tedna (od sobote do nedelje). Otroci med petdnev-
nim nošenjem merilnika pospeška preživijo v povprečju 54 dnevnega časa
gibalno neaktivno, 36 dnevnega časa so deležni nizke intenzivnosti ter le
9,9 časa so deležni srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti. Re-
zultati kažejo, da ni razlik med količino ter odstotkom časa srednje in visoko
387
šesturnega (50 ) posnetka gibanja, kar je več kot priporočajo T. Hinkley idr.
(2012). Za veljaven posnetek je moral otrok imeti vsaj tri veljavne dni merjenja
oz. dva dni med tednom in en dan med koncem tedna (Cliff, Reilly in Okelly
2009). Upoštevali smo naslednje meje med posameznimi intenzivnostmi: gi-
balna neaktivnost: <192 sunkov na minuto (cpm); nizka intenzivnost gibalne
aktivnosti: 193–1673 cpm, srednja in visoka intenzivnost gibalne aktivnosti:
>1673 cpm (Trost idr. 2012).
Obdelava podatkov
Vse statistične analize smo opravili s programom SPSS. Podatki so v pre-
glednicah prikazani s povprečno vrednostjo in standardnim odklonom. S t-
testom za odvisne vzorce smo preučili, ali obstajajo razlike med količino in
vsemi fenotipi intenzivnosti gibalne aktivnosti v času vrtca (od 8.00 do 16.00)
in po njem (od 16.00 do 20.00) ter med tednom in koncem tedna. S pomočjo
Pearsonove korelacije smo preverili, ali obstaja povezava med posameznimi
fenotipi intenzivnosti in celotno gibalno aktivnostjo med tednom ter med
koncem tedna in ali obstaja povezava med dopoldanskim in popoldanskim
časom (le podatki od srede do petka). Vse odločitve smo sprejemali pri sto-
pnji tveganja p < 0,05. V primeru značilnih razlik povprečnih vrednosti smo
poročali še o velikosti efekta teh razlik (ES) in v primeru značilnih povezav še o
determinacijskem koeficientu (r2). Velikost efekta smo opredelili kot majhno
(>0,2), srednjo (0,2–0,8) in veliko (<0,8).
Rezultati
Otroci, ki so dosegali kriterije (minimalno nošenje merilnika pospeška dva
dni med tednom in en dan med koncem tedna ter vsaj 50 dnevnega opa-
zovanega časa) in bili vključeni v nadalnjo analizo, so merilnik pospeška v
povprečju nosili 78 dnevnega časa. Le 13 otrok (54,2 ) je v povprečju do-
seglo vsaj 60 minut srednje in visoke intenzivnosti. Le 5 otrok (21 ) pa je do-
seglo omenjena priporočila v vsakem dnevu nošenja merilnika pospeška.
Preglednica 1 prikazuje skupno količino in čas posameznega fenotipa in-
tenzivnosti tedenske (od srede do vključno nedelje) gibalne aktivnosti, ki je
prikazana v sunkih na minuto. Prikazana sta tudi količina in odstotek časa gi-
balne aktivnosti posameznega fenotipa intenzivnosti med tednom (od srede
do petka) in med koncem tedna (od sobote do nedelje). Otroci med petdnev-
nim nošenjem merilnika pospeška preživijo v povprečju 54 dnevnega časa
gibalno neaktivno, 36 dnevnega časa so deležni nizke intenzivnosti ter le
9,9 časa so deležni srednje in visoke intenzivnosti gibalne aktivnosti. Re-
zultati kažejo, da ni razlik med količino ter odstotkom časa srednje in visoko
387
