Page 401 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 401
Gibalna/športna (ne)aktivnost vzgojiteljic
(Kohont 2005, 36). Kompetentnost Retar, Plevnik in Kolar (2013, 5) opisujejo
kot zmožnost uporabe znanja, spretnosti, izkušenj, veščin, odnosov, oseb-
nostnih lastnosti in motivacije, da posameznik na sebi lasten način uspešno
opravi pričakovano delo. Rezultat vzgojiteljeve kompetentnosti na določe-
nem področju so torej načini načrtovanja, organizacije, izvedbe in vredno-
tenja vsebin predšolske vzgoje, v katero je vključen otrok. Zato je zavedanje
svoje kompetentnosti, ki vključuje tako prepoznavo strokovno močnih kot
šibkejših področij, izredno pomembno za strokovno nadgrajevanje in boga-
titev kompetenc vzgojitelja v procesu vseživljenjskega razvoja in učenja.
Gibalna/športna aktivnost ima v razvoju otroka izredno pomemben pri-
spevek (Malina, Bouchard in Bar-Or 2004, 480; Weiler idr. 2013). Za njegov
normalen razvoj in oblikovanje zrele osebnosti predstavlja nenadomestljiv
vir izkušenj. Jasne smernice in priporočila glede količine in intenzivnosti gi-
balnih/športnih aktivnosti predšolskih otrok v prvem starostnem obdobju
ne obstajajo, zgolj vsebinska priporočila (Timmons, Naylor in Pfeiffer 2007).
Mednarodna in po njih povzeta nacionalna poročila o priporočljivi količini
in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti se za otroke začnejo s petimi leti
starosti (World Health Organization 2010). T. Volmut, P. Dolenc in Šimunič
(2010, 25–26) to aktivnost opisujejo kot kompleksen proces, s tem povezano
pa je tudi njeno merjenje in spremljanje. Narava gibalnih/športnih aktivnosti
mlajših otrok se v marsičem razlikuje od gibalnih/športnih aktivnosti, ki so
značilna za druge starostne skupine. Gibalna/športna aktivnost predšolskih
otrok v prvem starostnem obdobju je usmerjenja predvsem v učenje ko-
munikacije z okoljem z usvajanjem lokomotornega gibanja (naravnih oblik
gibanja), ki omogoča gibanje po prostoru, ter z izvedbo spretnostnih gi-
balnih veščin, ki omogočajo samostojno opravljanje nalog (npr. hranjenje z
žlico, listanje knjig . . .). V vsebino gibalnih/športnih aktivnosti so lahko vklju-
čene tudi nekatere lažje veščine in elementi posameznih športov, v kolikor
so ustrezno osmišljeni. Obdobje prvega starostnega obdobja predšolskega
otroka je obdobje razvoja temeljnih gibalnih vzorcev in spretnosti, med ka-
tere so vključene tudi nekatere športne veščine. Zato je področje gibanja
v predšolskem obdobju pogosto vsebinsko opredeljeno tudi kot področje
gibalnih/športnih aktivnosti. Gibalne izkušnje predšolskega otroka ob za-
ključku prvega starostnega obdobja predstavljajo temelj prehoda v obdobje
zgodnjega otroštva, ki je odločilno za razvoj kvalitete elementarnih gibalnih
vzorcev in struktur (Plevnik in Pišot 2016, 31). Če otrok ne usvoji ustreznih gi-
balnih vzorcev, obstaja velika verjetnost, da bo imel v nadaljnjem gibalnem
razvoju težave (Gallahue, Ozmun in Goodway 2012). Cilji za področje dejav-
nosti gibanja, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo
401
(Kohont 2005, 36). Kompetentnost Retar, Plevnik in Kolar (2013, 5) opisujejo
kot zmožnost uporabe znanja, spretnosti, izkušenj, veščin, odnosov, oseb-
nostnih lastnosti in motivacije, da posameznik na sebi lasten način uspešno
opravi pričakovano delo. Rezultat vzgojiteljeve kompetentnosti na določe-
nem področju so torej načini načrtovanja, organizacije, izvedbe in vredno-
tenja vsebin predšolske vzgoje, v katero je vključen otrok. Zato je zavedanje
svoje kompetentnosti, ki vključuje tako prepoznavo strokovno močnih kot
šibkejših področij, izredno pomembno za strokovno nadgrajevanje in boga-
titev kompetenc vzgojitelja v procesu vseživljenjskega razvoja in učenja.
Gibalna/športna aktivnost ima v razvoju otroka izredno pomemben pri-
spevek (Malina, Bouchard in Bar-Or 2004, 480; Weiler idr. 2013). Za njegov
normalen razvoj in oblikovanje zrele osebnosti predstavlja nenadomestljiv
vir izkušenj. Jasne smernice in priporočila glede količine in intenzivnosti gi-
balnih/športnih aktivnosti predšolskih otrok v prvem starostnem obdobju
ne obstajajo, zgolj vsebinska priporočila (Timmons, Naylor in Pfeiffer 2007).
Mednarodna in po njih povzeta nacionalna poročila o priporočljivi količini
in intenzivnosti gibalne/športne aktivnosti se za otroke začnejo s petimi leti
starosti (World Health Organization 2010). T. Volmut, P. Dolenc in Šimunič
(2010, 25–26) to aktivnost opisujejo kot kompleksen proces, s tem povezano
pa je tudi njeno merjenje in spremljanje. Narava gibalnih/športnih aktivnosti
mlajših otrok se v marsičem razlikuje od gibalnih/športnih aktivnosti, ki so
značilna za druge starostne skupine. Gibalna/športna aktivnost predšolskih
otrok v prvem starostnem obdobju je usmerjenja predvsem v učenje ko-
munikacije z okoljem z usvajanjem lokomotornega gibanja (naravnih oblik
gibanja), ki omogoča gibanje po prostoru, ter z izvedbo spretnostnih gi-
balnih veščin, ki omogočajo samostojno opravljanje nalog (npr. hranjenje z
žlico, listanje knjig . . .). V vsebino gibalnih/športnih aktivnosti so lahko vklju-
čene tudi nekatere lažje veščine in elementi posameznih športov, v kolikor
so ustrezno osmišljeni. Obdobje prvega starostnega obdobja predšolskega
otroka je obdobje razvoja temeljnih gibalnih vzorcev in spretnosti, med ka-
tere so vključene tudi nekatere športne veščine. Zato je področje gibanja
v predšolskem obdobju pogosto vsebinsko opredeljeno tudi kot področje
gibalnih/športnih aktivnosti. Gibalne izkušnje predšolskega otroka ob za-
ključku prvega starostnega obdobja predstavljajo temelj prehoda v obdobje
zgodnjega otroštva, ki je odločilno za razvoj kvalitete elementarnih gibalnih
vzorcev in struktur (Plevnik in Pišot 2016, 31). Če otrok ne usvoji ustreznih gi-
balnih vzorcev, obstaja velika verjetnost, da bo imel v nadaljnjem gibalnem
razvoju težave (Gallahue, Ozmun in Goodway 2012). Cilji za področje dejav-
nosti gibanja, ki so opredeljeni v Kurikulumu za vrtce (Ministrstvo za šolstvo
401
