Page 415 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 415
Delež prostega gibanja in spontane igre otrok v prvem starostnem obdobju
Odprt koncept predšolske vzgoje, ki vzgojiteljem dopušča strokovno avto-
nomijo (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999), ter na drugi strani subjektivne
teorije in različna opremljenost strokovnih delavcev z znanji imajo močan
vpliv na izvedbeni kurikulum v posameznem oddelku, posledično pa lahko
prihaja do precejšnjih razlik v procesni kakovosti tako med vrtci kot tudi zno-
traj njih, med oddelki (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj 2008; Batistič Zo-
rec 2013). Subjektivnemu prepričanju v lastni »prav« o tem, kaj je »dobro za
otroka« in kaj je »prav v vrtcu«, se lahko vzgojitelji, po mnenju N. Turnšek
(2008) izognejo le s povečevanjem ključnih elementov profesionalizma: s sa-
moevalvacijskim povezovanjem v vrtcu, med vrtci in s strokovnjaki.
Ob koncu pregleda nekaterih ugotovitev raziskav ter smernic na pod-
ročju gibanja in spontane igre otrok vidimo, da je bistveno v okviru pred-
šolske vzgoje današnjim otrokom omogočiti več možnosti prostega gibanja
in spontane, nestrukturirane igre. Gibanje in igra sta izrednega pomena za
zdrav celostni razvoj otroka, obenem pa sta v tehnološko naprednih družbah
tudi njegovi najbolj zapostavljeni področji. V nadaljevanju bomo predstavili
izsledke raziskave o količini gibanja in proste igre otrok prvega starostnega
obdobja v treh izbranih slovenskih vrtcih ter preverili, v kolikšni meri v svo-
jem izvedbenem kurikulumu zagotavljajo čas za gibalne dejavnosti in prosto
igro otrok.
Empirični del
Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti delež časa, ki ga vzgojiteljice v tipičnem do-
poldnevu namenijo gibalni dejavnosti in prosti igri otrok.
Naš cilj je bil ugotoviti delež časa, ki se v vrtcih namenja gibalni dejavnosti
in prosti igri otrok, delež gibanja izven in znotraj rutinskih dejavnosti, delež
gibalnih in statičnih vodenih dejavnosti, dolžino intervalov sedentarnih de-
javnosti ter morebitne razlike med vrtci v količini proste igre in gibanja otrok
izven rutine.
V okviru empirične raziskave smo si zastavili nasledje hipoteze:
1. Otroci preživijo tekom dopoldneva več časa v gibalnih dejavnostih kot
v statičnih dejavnostih.
2. Otroci preživijo tekom dopoldneva več časa v prostih dejavnostih kot
v vodenih dejavnostih.
3. Otroci preživijo tekom dopoldneva več časa v prostih gibalnih dejav-
nostih kot v vodenih gibalnih dejavnostih.
415
Odprt koncept predšolske vzgoje, ki vzgojiteljem dopušča strokovno avto-
nomijo (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999), ter na drugi strani subjektivne
teorije in različna opremljenost strokovnih delavcev z znanji imajo močan
vpliv na izvedbeni kurikulum v posameznem oddelku, posledično pa lahko
prihaja do precejšnjih razlik v procesni kakovosti tako med vrtci kot tudi zno-
traj njih, med oddelki (Marjanovič Umek in Fekonja Peklaj 2008; Batistič Zo-
rec 2013). Subjektivnemu prepričanju v lastni »prav« o tem, kaj je »dobro za
otroka« in kaj je »prav v vrtcu«, se lahko vzgojitelji, po mnenju N. Turnšek
(2008) izognejo le s povečevanjem ključnih elementov profesionalizma: s sa-
moevalvacijskim povezovanjem v vrtcu, med vrtci in s strokovnjaki.
Ob koncu pregleda nekaterih ugotovitev raziskav ter smernic na pod-
ročju gibanja in spontane igre otrok vidimo, da je bistveno v okviru pred-
šolske vzgoje današnjim otrokom omogočiti več možnosti prostega gibanja
in spontane, nestrukturirane igre. Gibanje in igra sta izrednega pomena za
zdrav celostni razvoj otroka, obenem pa sta v tehnološko naprednih družbah
tudi njegovi najbolj zapostavljeni področji. V nadaljevanju bomo predstavili
izsledke raziskave o količini gibanja in proste igre otrok prvega starostnega
obdobja v treh izbranih slovenskih vrtcih ter preverili, v kolikšni meri v svo-
jem izvedbenem kurikulumu zagotavljajo čas za gibalne dejavnosti in prosto
igro otrok.
Empirični del
Namen in cilji raziskave
Namen raziskave je bil ugotoviti delež časa, ki ga vzgojiteljice v tipičnem do-
poldnevu namenijo gibalni dejavnosti in prosti igri otrok.
Naš cilj je bil ugotoviti delež časa, ki se v vrtcih namenja gibalni dejavnosti
in prosti igri otrok, delež gibanja izven in znotraj rutinskih dejavnosti, delež
gibalnih in statičnih vodenih dejavnosti, dolžino intervalov sedentarnih de-
javnosti ter morebitne razlike med vrtci v količini proste igre in gibanja otrok
izven rutine.
V okviru empirične raziskave smo si zastavili nasledje hipoteze:
1. Otroci preživijo tekom dopoldneva več časa v gibalnih dejavnostih kot
v statičnih dejavnostih.
2. Otroci preživijo tekom dopoldneva več časa v prostih dejavnostih kot
v vodenih dejavnostih.
3. Otroci preživijo tekom dopoldneva več časa v prostih gibalnih dejav-
nostih kot v vodenih gibalnih dejavnostih.
415
