Page 55 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 55
Nekateri vidiki udeležbe otrok v raziskavah
Martina Kovačič Kuzmić
Univerza na Primorskem
martina.kovacickuzmic@pef.upr.si
Jurka Lepičnik Vodopivec
Univerza na Primorskem
jurka.lepicnik@pef.upr.si
Prispevek se osredotoča na razlike med raziskovanjem z udeležbo otrok in od-
raslih, s poudarkom na pravnem vidiku. Uvedba nove evropske zakonodaje o
varstvu osebnih podatkov je področje varstva zasebnosti in varstva osebnih
podatkov postavila pred številne procesne in druge administrativne izzive, tudi
na področju raziskovanja, še posebej občutljivi pa so ravno posegi v zasebnost
najranljivejših skupin, med katere sodijo tudi otroci. Na podlagi analize sodob-
nih pristopov in pojmovanj otroka, pri čemer posebno pozornost namenjamo
t. i. teoriji nove sociologije otroštva, ki otroka razume kot samostojni subjekt v
družbi, ugotavljamo, da je raziskovanje z udeležbo otrok v mnogokaterih po-
gledih drugačno od raziskovanja, ki vključuje odrasle osebe. Pri tem izposta-
vljamo nekatera ključna izhodišča, ki narekujejo drugačen pristop k razisko-
vanju otrok, ter v razpravo vključujemo tudi pravni vidik varstva zasebnosti in
varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, človekove pravice, varstvo osebnih po-
datkov, nova sociologija otroštva, soglasje
Uvod
Z razvojem družbe, industrije in ekonomije se je skozi zgodovino razvijalo
tudi pojmovanje otroštva (Lawson, Jones in Moores 2004 v Haumptman in
Komotar 2010, 31 ). Tako je otrok v 18. oz. 19. stoletju že zelo zgodaj povsem so-
dil v svet odraslih in pomenil pomembno ekonomsko pridobitev za družino. S
prehodom v 20. stoletje se je položaj otrok začel korenito spreminjati. Njihov
ekonomski prispevek je z omejitvami otroškega dela in uvedbo obveznega
šolanja pričel kopneti, otrok pa je bil vse bolj prepoznan kot čustveno bitje,
predvsem potrebno ljubezni in zaščite pred svetom odraslih. Otroški svet je
bil tako povsem ločen od sveta odraslih (Haumptman in Komotar 2010, 32).
Kot meni James (2007 v Boljka 2016, 49), je »otroštvo sčasoma prešlo v druž-
beno kategorijo in ni več razumljeno samo skozi razvojni kontekst, kot nekaj,
kar bodo otroci šele postali«. Boljka (2016, 49) zaključuje, da so »otroci danes
bitja z lastnim družbenim in kulturnim potencialom in vedno bolj profilirani
kot družbena skupina«.
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.55-66
Martina Kovačič Kuzmić
Univerza na Primorskem
martina.kovacickuzmic@pef.upr.si
Jurka Lepičnik Vodopivec
Univerza na Primorskem
jurka.lepicnik@pef.upr.si
Prispevek se osredotoča na razlike med raziskovanjem z udeležbo otrok in od-
raslih, s poudarkom na pravnem vidiku. Uvedba nove evropske zakonodaje o
varstvu osebnih podatkov je področje varstva zasebnosti in varstva osebnih
podatkov postavila pred številne procesne in druge administrativne izzive, tudi
na področju raziskovanja, še posebej občutljivi pa so ravno posegi v zasebnost
najranljivejših skupin, med katere sodijo tudi otroci. Na podlagi analize sodob-
nih pristopov in pojmovanj otroka, pri čemer posebno pozornost namenjamo
t. i. teoriji nove sociologije otroštva, ki otroka razume kot samostojni subjekt v
družbi, ugotavljamo, da je raziskovanje z udeležbo otrok v mnogokaterih po-
gledih drugačno od raziskovanja, ki vključuje odrasle osebe. Pri tem izposta-
vljamo nekatera ključna izhodišča, ki narekujejo drugačen pristop k razisko-
vanju otrok, ter v razpravo vključujemo tudi pravni vidik varstva zasebnosti in
varstva osebnih podatkov.
Ključne besede: pravica do zasebnosti, človekove pravice, varstvo osebnih po-
datkov, nova sociologija otroštva, soglasje
Uvod
Z razvojem družbe, industrije in ekonomije se je skozi zgodovino razvijalo
tudi pojmovanje otroštva (Lawson, Jones in Moores 2004 v Haumptman in
Komotar 2010, 31 ). Tako je otrok v 18. oz. 19. stoletju že zelo zgodaj povsem so-
dil v svet odraslih in pomenil pomembno ekonomsko pridobitev za družino. S
prehodom v 20. stoletje se je položaj otrok začel korenito spreminjati. Njihov
ekonomski prispevek je z omejitvami otroškega dela in uvedbo obveznega
šolanja pričel kopneti, otrok pa je bil vse bolj prepoznan kot čustveno bitje,
predvsem potrebno ljubezni in zaščite pred svetom odraslih. Otroški svet je
bil tako povsem ločen od sveta odraslih (Haumptman in Komotar 2010, 32).
Kot meni James (2007 v Boljka 2016, 49), je »otroštvo sčasoma prešlo v druž-
beno kategorijo in ni več razumljeno samo skozi razvojni kontekst, kot nekaj,
kar bodo otroci šele postali«. Boljka (2016, 49) zaključuje, da so »otroci danes
bitja z lastnim družbenim in kulturnim potencialom in vedno bolj profilirani
kot družbena skupina«.
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.55-66
