Page 9 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 9
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje
z integracijo vzgojno-izobraževalne,
zdravstvene in socialne dimenzije
Sonja Rutar
Univerza na Primorskem
sonja.rutar@pef.upr.si
Sistem in organiziranost predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih je celovit in
enovit – zagotavlja povezanost skrbi/varstva, vzgoje in izobraževanja v prvem
in drugem starostnem obdobju. Med prvim in drugim starostnim obdobjem
so zagotovljene razvojna, pedagoška in profesionalna kontinuiteta. Sedanja
oblika enovitega sistema in kontinuitete je bila zagotovljena že z Vzgojnim
programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1979), nadaljevala se je s Ku-
rikulumom za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999). Problem, ki ga že-
limo v prispevku nasloviti, je, kako zagotoviti, da bodo vrtci ohranili senzibil-
nost in integriran pristop do otrok in njihovih družin z vključevanjem vzgojno-
izobraževalne, zdravstvene in socialne dimenzije, ob zavedanju, da so otrokovi
razvojni potenciali, zmožnosti za razvoj in učenje ter zdravje v neposredni po-
vezavi s socialno-ekonomskimi pogoji otrok in njihovih družin.
Ključne besede: predšolski otrok, družina, kurikulum, učenje, razvoj
Uvod
V organizirano predšolsko vzgojo v Sloveniji so v skladu z Zakonom o vrtcih
(2005) vključeni otroci od enajstega meseca starosti do vstopa v šolo. Kljub
formalni delitvi skupin otrok na prvo in drugo starostno obdobje so vrtci or-
ganizirani enovito in celovito, z namenom zagotavljanja varstva in vzgoje v
izobraževalnem sistemu, kar ni značilno za vse države evropskega prostora.
Skupno stališče na ravni OECD je, da sta skrb/varovanje in izobraževanje
koncepta, ki sta v kakovostnih vrtcih medsebojno povezana (OECD 2001,
14; 2006). Slovenija ima konceptualno prednost pri organizaciji vzgoje, saj
epistemološko vzgoja v najširšem pomenu vključuje (1) vzgojo, ki predsta-
vlja seznanjanje z vrednotami, razvoj skrbi posameznika zase in za druge
in razvoj odnosov z drugimi, ter (2) izobraževanje, ki vključuje pridobivanje
znanj, spretnosti in s tem tudi razvoj sposobnosti. Obenem pa je organizi-
rana predšolska vzgoja že v času Pestalozzija (1746–1827) poleg učenja, pri-
dobivanja spoznanj skozi najrazličnejše aktivnosti, vključevala tudi nego in
skrb za otroke ter njihovo zdravje (Žlebnik 1978), kar je za predšolsko vzgojo
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.9-24
z integracijo vzgojno-izobraževalne,
zdravstvene in socialne dimenzije
Sonja Rutar
Univerza na Primorskem
sonja.rutar@pef.upr.si
Sistem in organiziranost predšolske vzgoje v slovenskih vrtcih je celovit in
enovit – zagotavlja povezanost skrbi/varstva, vzgoje in izobraževanja v prvem
in drugem starostnem obdobju. Med prvim in drugim starostnim obdobjem
so zagotovljene razvojna, pedagoška in profesionalna kontinuiteta. Sedanja
oblika enovitega sistema in kontinuitete je bila zagotovljena že z Vzgojnim
programom za vzgojo in varstvo predšolskih otrok (1979), nadaljevala se je s Ku-
rikulumom za vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport, 1999). Problem, ki ga že-
limo v prispevku nasloviti, je, kako zagotoviti, da bodo vrtci ohranili senzibil-
nost in integriran pristop do otrok in njihovih družin z vključevanjem vzgojno-
izobraževalne, zdravstvene in socialne dimenzije, ob zavedanju, da so otrokovi
razvojni potenciali, zmožnosti za razvoj in učenje ter zdravje v neposredni po-
vezavi s socialno-ekonomskimi pogoji otrok in njihovih družin.
Ključne besede: predšolski otrok, družina, kurikulum, učenje, razvoj
Uvod
V organizirano predšolsko vzgojo v Sloveniji so v skladu z Zakonom o vrtcih
(2005) vključeni otroci od enajstega meseca starosti do vstopa v šolo. Kljub
formalni delitvi skupin otrok na prvo in drugo starostno obdobje so vrtci or-
ganizirani enovito in celovito, z namenom zagotavljanja varstva in vzgoje v
izobraževalnem sistemu, kar ni značilno za vse države evropskega prostora.
Skupno stališče na ravni OECD je, da sta skrb/varovanje in izobraževanje
koncepta, ki sta v kakovostnih vrtcih medsebojno povezana (OECD 2001,
14; 2006). Slovenija ima konceptualno prednost pri organizaciji vzgoje, saj
epistemološko vzgoja v najširšem pomenu vključuje (1) vzgojo, ki predsta-
vlja seznanjanje z vrednotami, razvoj skrbi posameznika zase in za druge
in razvoj odnosov z drugimi, ter (2) izobraževanje, ki vključuje pridobivanje
znanj, spretnosti in s tem tudi razvoj sposobnosti. Obenem pa je organizi-
rana predšolska vzgoja že v času Pestalozzija (1746–1827) poleg učenja, pri-
dobivanja spoznanj skozi najrazličnejše aktivnosti, vključevala tudi nego in
skrb za otroke ter njihovo zdravje (Žlebnik 1978), kar je za predšolsko vzgojo
Čotar Konrad, S., B. Borota, S. Rutar, K. Drljić in G. Jelovčan, ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje
predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-134-6.9-24
