Page 11 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 11
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje
Prvotna skrb, vzgoja in zaščita otrok v času odsotnosti staršev, je bila s pri-
sotnostjo pedagoškega diskurza (ki verjame v otrokove spoznavne zmož-
nosti in omogoča razvoj z zagotavljanjem pogojev za učenje) z izobraže-
valnimi elementi (cilji in nalogami) v Sloveniji prisotna že z državnim načr-
tnim ustanavljanjem otroških vrtcev, osnovnošolskim zakonom, sprejetim 14.
maja 1869. Povezanost igre in poučevanja v ciljih in dejavnostih je prisotna,
skladno s Fröeblovim konceptom, že v učnih načrtih za vrtce, ki so ga pripra-
vile uršulinke leta 1908 (Pavlič 2006).
Skrb, varstvo ter vzgoja in izobraževanje so bili povezani v celovito dejav-
nost tudi v prvem nacionalnem programu za vrtce, Vzgojnem programu za
vzgojo in varstvo otrok, nastalem leta 1979. V tem dokumentu so bili oprede-
ljeni vsebine in program vzgojnega dela za otroke do tretjega leta starosti
ter vzgojni program za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo. Vzgojni pro-
gram za vzgojo in varstvo predšolskih otrok je določal, da se v vzgojnovar-
stveni zavod vključujejo otroci, stari od 8 mesecev do 7 let, in prebijejo v njem
tudi do 10 ur dnevno (Vzgojni program za vzgojo in varstvo otrok 1979, 6). Že
v tem dokumentu je bilo poudarjeno preseganje izključno varstvene vloge
vrtca v času materine odsotnosti otrok. Program je izhajal iz spoznanj o veli-
kih spoznavnih zmožnostih otrok, poudarjal je vlogo vrtca oziroma ustrezne
predšolske vzgoje za razvoj otrokovih dispozicij, sposobnosti ter vpliv soci-
alnega, družinskega in družbenega okolja na razvoj otrok. Poudarjeni sta bili
tudi nega in skrb za zdravje otrok. Od vzgojitelja se je pričakovalo, da sledi
spoznanjem s področja psihologije, mentalne higiene, medicine in pedago-
gike. Zato je bila vzgojno-varstvena dejavnost pojmovana kot pomoč dru-
žini in dopolnitev vzgoje ter nadomestilo v času, ko sta bila starša zaposlena
(Vzgojni program za vzgojo in varstvo otrok 1979). Tako današnja organizira-
nost predšolske vzgoje v Sloveniji izhaja iz tradicionalnega in načrtnega ver-
tikalnega organiziranja ter povezovanja skupin otrok prvega in drugega sta-
rostnega obdobja.
Organizirana predšolska vzgoja v vrtcih je bila v Sloveniji po osamosvojitvi
najprej v pristojnosti Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno var-
stvo, od leta 1993 pa resornega ministrstva za izobraževanje. V Kurikulumu za
vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999), zdravstveni in socialni vidik nista
eksplicitno izpostavljena, vendar je bilo v Zakonu o vrtcih leta 1996 oprede-
ljeno, da so temeljne naloge vrtcev pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke,
izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj
otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
Utemeljen prenos organizirane predšolske vzgoje v pristojnost resornega
ministrstva za izobraževanje je povezan predvsem s spoznanji o velikih raz-
11
Prvotna skrb, vzgoja in zaščita otrok v času odsotnosti staršev, je bila s pri-
sotnostjo pedagoškega diskurza (ki verjame v otrokove spoznavne zmož-
nosti in omogoča razvoj z zagotavljanjem pogojev za učenje) z izobraže-
valnimi elementi (cilji in nalogami) v Sloveniji prisotna že z državnim načr-
tnim ustanavljanjem otroških vrtcev, osnovnošolskim zakonom, sprejetim 14.
maja 1869. Povezanost igre in poučevanja v ciljih in dejavnostih je prisotna,
skladno s Fröeblovim konceptom, že v učnih načrtih za vrtce, ki so ga pripra-
vile uršulinke leta 1908 (Pavlič 2006).
Skrb, varstvo ter vzgoja in izobraževanje so bili povezani v celovito dejav-
nost tudi v prvem nacionalnem programu za vrtce, Vzgojnem programu za
vzgojo in varstvo otrok, nastalem leta 1979. V tem dokumentu so bili oprede-
ljeni vsebine in program vzgojnega dela za otroke do tretjega leta starosti
ter vzgojni program za otroke od tretjega leta do vstopa v šolo. Vzgojni pro-
gram za vzgojo in varstvo predšolskih otrok je določal, da se v vzgojnovar-
stveni zavod vključujejo otroci, stari od 8 mesecev do 7 let, in prebijejo v njem
tudi do 10 ur dnevno (Vzgojni program za vzgojo in varstvo otrok 1979, 6). Že
v tem dokumentu je bilo poudarjeno preseganje izključno varstvene vloge
vrtca v času materine odsotnosti otrok. Program je izhajal iz spoznanj o veli-
kih spoznavnih zmožnostih otrok, poudarjal je vlogo vrtca oziroma ustrezne
predšolske vzgoje za razvoj otrokovih dispozicij, sposobnosti ter vpliv soci-
alnega, družinskega in družbenega okolja na razvoj otrok. Poudarjeni sta bili
tudi nega in skrb za zdravje otrok. Od vzgojitelja se je pričakovalo, da sledi
spoznanjem s področja psihologije, mentalne higiene, medicine in pedago-
gike. Zato je bila vzgojno-varstvena dejavnost pojmovana kot pomoč dru-
žini in dopolnitev vzgoje ter nadomestilo v času, ko sta bila starša zaposlena
(Vzgojni program za vzgojo in varstvo otrok 1979). Tako današnja organizira-
nost predšolske vzgoje v Sloveniji izhaja iz tradicionalnega in načrtnega ver-
tikalnega organiziranja ter povezovanja skupin otrok prvega in drugega sta-
rostnega obdobja.
Organizirana predšolska vzgoja v vrtcih je bila v Sloveniji po osamosvojitvi
najprej v pristojnosti Republiškega komiteja za zdravstveno in socialno var-
stvo, od leta 1993 pa resornega ministrstva za izobraževanje. V Kurikulumu za
vrtce (Ministrstvo za šolstvo in šport 1999), zdravstveni in socialni vidik nista
eksplicitno izpostavljena, vendar je bilo v Zakonu o vrtcih leta 1996 oprede-
ljeno, da so temeljne naloge vrtcev pomoč staršem pri celoviti skrbi za otroke,
izboljšanje kvalitete življenja družin in otrok ter ustvarjanje pogojev za razvoj
otrokovih telesnih in duševnih sposobnosti.
Utemeljen prenos organizirane predšolske vzgoje v pristojnost resornega
ministrstva za izobraževanje je povezan predvsem s spoznanji o velikih raz-
11
