Page 12 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 12
ja Rutar
vojnih potencialih otrok, ključni vlogi najzgodnejših izkušenj v aktualnem in
kasnejšem razvoju otrok (Phillips in Shonkoff 2000) ter vplivu vrste in kako-
vosti izkušenj, ki jim je otrok izpostavljen v različnih družinskih okoljih, na
otrokov razvoj in učenje (Hart in Risley 1995).
Način organizacije in vsebinski vidik skrbi za predšolske otroke pa sta ve-
dno manifestacija podobe o otroku (Malaguzzi 1994), razumevanj in inter-
pretacije otrokovih potencialov, prepričanj in razlag vlog, ki jih ima otrok v
družbi. Phillips in Shonkoff (2000, 2) sta v odmevni raziskavi skupaj s sode-
lavci povzela dotedanja spoznanja o razvoju in učenju otrok. Poudarjata:
– pomen zgodnjih izkušenj v življenju otrok ter centralno nalogo in vlogo
zgodnjih odnosov z otroki kot virom pomoči, podpore v situacijah, ko
otrok potrebuje podporo;
– vpliv interaktivnega delovanja genetskih in okoljskih vplivov na razvoj
možganov in način otrokovega delovanja;
– velike razvojne zmožnosti otrok;
– zmožnost razvoja kompleksnega čustvovanja v zgodnjem otroštvu, kar
predstavlja zmožnost za razvoj ključnih socialnih spretnosti v prvih le-
tih otrokovega življenja;
– obstoj kapacitet za spreminjanje poti otrokovega razvoja skozi načrto-
vane aktivnosti.
Spoznanja implicirajo, da za otroka v najzgodnejšem obdobju ni dovolj
zgolj skrb, ki se manifestira v oskrbi in varovanju, pač pa je pomembno za-
gotavljanje ustreznih, načrtovanih izkušenj, ki pomembno vplivajo na otro-
kovo učenje in razvoj, še posebno na učenje in razvoj otrok, ki prihajajo iz
depriviligiranih okolij (Burger 2010).
Ob dejstvu, da obstajajo različne oblike organizirane predšolske vzgoje v
mednarodnem okolju, Peter Moss in John Bennett (2006) poudarjata, da je v
vseh državah potrebno zagotoviti integriran sistem varstva in izobraževanja.
Za to, da bi države lahko zagotovile integriran sistem, menita, da je potrebno
zadostiti naslednjim pogojem:
– Razširiti je potrebno vrednote in načela javnega izobraževalnega sis-
tema na vse predšolske inštitucije/vrtce z zagotavljanjem dostopa do
visokokakovostnih vrtcev za vse otroke, kar velja za univerzalno pra-
vico; postati mora brezplačna ali javno subvencionirana storitev, ki se
priznava kot javno dobro, financirano s strani države, in ne kot zasebna
dejavnost, kot je organizirana v nekaterih državah.
12
vojnih potencialih otrok, ključni vlogi najzgodnejših izkušenj v aktualnem in
kasnejšem razvoju otrok (Phillips in Shonkoff 2000) ter vplivu vrste in kako-
vosti izkušenj, ki jim je otrok izpostavljen v različnih družinskih okoljih, na
otrokov razvoj in učenje (Hart in Risley 1995).
Način organizacije in vsebinski vidik skrbi za predšolske otroke pa sta ve-
dno manifestacija podobe o otroku (Malaguzzi 1994), razumevanj in inter-
pretacije otrokovih potencialov, prepričanj in razlag vlog, ki jih ima otrok v
družbi. Phillips in Shonkoff (2000, 2) sta v odmevni raziskavi skupaj s sode-
lavci povzela dotedanja spoznanja o razvoju in učenju otrok. Poudarjata:
– pomen zgodnjih izkušenj v življenju otrok ter centralno nalogo in vlogo
zgodnjih odnosov z otroki kot virom pomoči, podpore v situacijah, ko
otrok potrebuje podporo;
– vpliv interaktivnega delovanja genetskih in okoljskih vplivov na razvoj
možganov in način otrokovega delovanja;
– velike razvojne zmožnosti otrok;
– zmožnost razvoja kompleksnega čustvovanja v zgodnjem otroštvu, kar
predstavlja zmožnost za razvoj ključnih socialnih spretnosti v prvih le-
tih otrokovega življenja;
– obstoj kapacitet za spreminjanje poti otrokovega razvoja skozi načrto-
vane aktivnosti.
Spoznanja implicirajo, da za otroka v najzgodnejšem obdobju ni dovolj
zgolj skrb, ki se manifestira v oskrbi in varovanju, pač pa je pomembno za-
gotavljanje ustreznih, načrtovanih izkušenj, ki pomembno vplivajo na otro-
kovo učenje in razvoj, še posebno na učenje in razvoj otrok, ki prihajajo iz
depriviligiranih okolij (Burger 2010).
Ob dejstvu, da obstajajo različne oblike organizirane predšolske vzgoje v
mednarodnem okolju, Peter Moss in John Bennett (2006) poudarjata, da je v
vseh državah potrebno zagotoviti integriran sistem varstva in izobraževanja.
Za to, da bi države lahko zagotovile integriran sistem, menita, da je potrebno
zadostiti naslednjim pogojem:
– Razširiti je potrebno vrednote in načela javnega izobraževalnega sis-
tema na vse predšolske inštitucije/vrtce z zagotavljanjem dostopa do
visokokakovostnih vrtcev za vse otroke, kar velja za univerzalno pra-
vico; postati mora brezplačna ali javno subvencionirana storitev, ki se
priznava kot javno dobro, financirano s strani države, in ne kot zasebna
dejavnost, kot je organizirana v nekaterih državah.
12
