Page 14 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 14
ja Rutar
je potrebno upoštevati, da je otrok vpet v različna socialno-ekonomska oko-
lja, ki pomembno vplivajo na njegove (z)možnosti za učenje in zdravje.
Povezanost vzgojno-izobraževalnega, socialnega in zdravstvenega
področja
»Vsak otrok ima pravico do enakih možnosti za razvoj« je najpogostejši slo-
gan vlad, ki v svojih odločitvah upoštevajo spoznanja o vplivih okolja na
otrokov razvoj. Okolje in strukturni družbeni pogoji zato vplivajo tudi na
(z)možnosti otrokovih družin za zagotavljanje optimalnega razvoja otrok.
Ta spoznanja vlade vodijo k prizadevanjem za organizacijo dostopa do vi-
sokokakovostnih vrtcev za vse otroke. Študije namreč kažejo, da zgodnje
intervencije in predvsem visokokakovostni predšolski programi vplivajo na
otrokove kasnejše učne dosežke ter življenjske navade, odnose z drugimi,
zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje v odrasli dobi (Vandenbroeck
2011; Woodhead, Grantham-McGregor in Klaus 2015).
Čeprav so sistematični zbrani dokazi o vplivih okolja na otrokovo učenje
in razvoj na voljo šele v sodobnem času (Hart in Risley 1995), so vrtci od sa-
mega nastanka (Žlebnik 1978) povezovali vzgojno-izobraževalno, socialno in
zdravstveno področje. Podobno je usposabljanje negovalk (1840) in kasneje
vzgojiteljic (1950) vključevalo vsebine o higienskih pravilih. Kasneje, v drugi
polovici 20. stoletja, so bile te vsebine zajete v zdravstveni vzgoji (Lepičnik
Vodopivec in Hmelak 2018).
V normative in strukturne standarde slovenskih vrtcev je tudi danes za-
jet zdravstveni vidik; določeni so tehnični in zdravstveno higienski norma-
tivi, nadzorovana priprava prehrane, organizirani obiski zobozdravstvenih
delavcev v vrtcih in organizirana predavanja pediatrov za starše otrok. Po-
membnost zdravja in sistemske skrbi za zdravje poudarja tudi M. Rossin-
Slater (2015), ki je ugotovila, da so odrasli bolj zdravi, višje izobraženi in živijo
tudi v boljših ekonomskih razmerah, če so bili zdravi v zgodnjem otroštvu.
Vendar je v svoji raziskavi ugotovila tudi, da je zdravje otrok v neposredni
povezavi s socialnimi razmerami, v katerih živijo otroci v družinskem okolju.
Socialno vlogo vrtcev in s tem upoštevanje družinskih/socialnih razmer
opredeljuje 20. člen Zakona o vrtcih, ki določa, da ima v skladu z odločbo
pristojnega organa pri sprejemu v vrtec prednost otrok s posebnimi potre-
bami. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predlo-
žijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja
družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine
vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno var-
nost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s
14
je potrebno upoštevati, da je otrok vpet v različna socialno-ekonomska oko-
lja, ki pomembno vplivajo na njegove (z)možnosti za učenje in zdravje.
Povezanost vzgojno-izobraževalnega, socialnega in zdravstvenega
področja
»Vsak otrok ima pravico do enakih možnosti za razvoj« je najpogostejši slo-
gan vlad, ki v svojih odločitvah upoštevajo spoznanja o vplivih okolja na
otrokov razvoj. Okolje in strukturni družbeni pogoji zato vplivajo tudi na
(z)možnosti otrokovih družin za zagotavljanje optimalnega razvoja otrok.
Ta spoznanja vlade vodijo k prizadevanjem za organizacijo dostopa do vi-
sokokakovostnih vrtcev za vse otroke. Študije namreč kažejo, da zgodnje
intervencije in predvsem visokokakovostni predšolski programi vplivajo na
otrokove kasnejše učne dosežke ter življenjske navade, odnose z drugimi,
zdravstveno in socialno-ekonomsko stanje v odrasli dobi (Vandenbroeck
2011; Woodhead, Grantham-McGregor in Klaus 2015).
Čeprav so sistematični zbrani dokazi o vplivih okolja na otrokovo učenje
in razvoj na voljo šele v sodobnem času (Hart in Risley 1995), so vrtci od sa-
mega nastanka (Žlebnik 1978) povezovali vzgojno-izobraževalno, socialno in
zdravstveno področje. Podobno je usposabljanje negovalk (1840) in kasneje
vzgojiteljic (1950) vključevalo vsebine o higienskih pravilih. Kasneje, v drugi
polovici 20. stoletja, so bile te vsebine zajete v zdravstveni vzgoji (Lepičnik
Vodopivec in Hmelak 2018).
V normative in strukturne standarde slovenskih vrtcev je tudi danes za-
jet zdravstveni vidik; določeni so tehnični in zdravstveno higienski norma-
tivi, nadzorovana priprava prehrane, organizirani obiski zobozdravstvenih
delavcev v vrtcih in organizirana predavanja pediatrov za starše otrok. Po-
membnost zdravja in sistemske skrbi za zdravje poudarja tudi M. Rossin-
Slater (2015), ki je ugotovila, da so odrasli bolj zdravi, višje izobraženi in živijo
tudi v boljših ekonomskih razmerah, če so bili zdravi v zgodnjem otroštvu.
Vendar je v svoji raziskavi ugotovila tudi, da je zdravje otrok v neposredni
povezavi s socialnimi razmerami, v katerih živijo otroci v družinskem okolju.
Socialno vlogo vrtcev in s tem upoštevanje družinskih/socialnih razmer
opredeljuje 20. člen Zakona o vrtcih, ki določa, da ima v skladu z odločbo
pristojnega organa pri sprejemu v vrtec prednost otrok s posebnimi potre-
bami. Prednost pri sprejemu v vrtec ima tudi otrok, za katerega starši predlo-
žijo mnenje centra za socialno delo o ogroženosti zaradi socialnega položaja
družine. Mnenje o ogroženosti otroka zaradi socialnega položaja družine
vsebuje navedbe, da je družina v skladu s predpisi, ki urejajo socialno var-
nost oziroma položaj družine, obravnavana kot socialno ogrožena družina s
14
