Page 13 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 13
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje
– Organizirati je potrebno enoten strukturni okvir, ki bo nadomestil para-
lelno strukturo, ločeno na varstvo in izobraževanje. To je mogoče zago-
toviti z ustreznim financiranjem in novim poklicem predšolskega uči-
telja/vzgojitelja, ki dela z otroki do tretjega leta starosti in po tretjemu
letu starosti.
– Razviti je potrebno integrativni koncept, ki zajema učenje, skrb in psi-
hološko blagostanje najmlajših otrok, kar presega politiko in prakso
»zgodnjega izobraževanja« in »varstva otrok« kot ločenih subjektov.
Kasneje so Kaga, Bennett in Moss (2010) preučevali situacijo ločenih in
celovitih integriranih sistemov v različnih državah. Ugotavljajo, da ni mo-
goče govoriti o absolutni prednosti integriranega sistema, če se integracija
ne zgodi postopno in premišljeno, z jasno konceptualizacijo namena spre-
memb. Sprememba z umeščenostjo predšolske vzgoje na področje izobraže-
vanja ne zahteva zgolj formalnih sprememb na ravni prenosa pristojnosti na
področje izobraževanja, pač pa soočanje z nevarnostmi »pošolanja« vrtcev,
možnosti poslabšanja odnosov, nepovezanosti z drugimi področji (zdravje,
sociala) in povečanja stroškov z boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih in s
pripravo novega kurikuluma. Mednarodna spoznanja tako omogočajo refle-
ksijo obstoječe strukture slovenske predšolske vzgoje in podobe o otroku.
V Sloveniji ima sedanja ureditev in organizacija vrtcev naslednje značil-
nosti:
– zagotovljen je organizacijsko enovit (organizacijsko povezana vzgoja
in izobraževanje prvega in drugega starostnega obdobja) ter celovit
(povezanost skrbi/varovanja, vzgoje in izobraževanja) sistem vzgoje in
izobraževanja;
– strokovni delavci, zaposleni v vrtcih, so izobraženi za delo v prvem in
drugem starostnem obdobju;
– kurikulum vsebuje cilje in dejavnosti za delo z otroki obeh starostnih
obdobij;
– obstaja pa nevarnost nepovezanosti, neintegriranosti z drugimi pod-
ročji – zdravstvom in socialnim varstvom.
Stanje v slovenskih vrtcih kaže na upoštevanje velikih razvojnih potencia-
lov otrok, njihovih zmožnosti za učenje, kar se odraža pri vzpostavljanju pro-
fesionalne in pedagoške kontinuitete. Ob poudarjanju izobraževalne vloge
predšolske vzgoje, pomembne predvsem za otroke, ki imajo manjše prilo-
žnosti za pridobivanje akademskih znanj in spretnosti v domačih okoljih, pa
13
– Organizirati je potrebno enoten strukturni okvir, ki bo nadomestil para-
lelno strukturo, ločeno na varstvo in izobraževanje. To je mogoče zago-
toviti z ustreznim financiranjem in novim poklicem predšolskega uči-
telja/vzgojitelja, ki dela z otroki do tretjega leta starosti in po tretjemu
letu starosti.
– Razviti je potrebno integrativni koncept, ki zajema učenje, skrb in psi-
hološko blagostanje najmlajših otrok, kar presega politiko in prakso
»zgodnjega izobraževanja« in »varstva otrok« kot ločenih subjektov.
Kasneje so Kaga, Bennett in Moss (2010) preučevali situacijo ločenih in
celovitih integriranih sistemov v različnih državah. Ugotavljajo, da ni mo-
goče govoriti o absolutni prednosti integriranega sistema, če se integracija
ne zgodi postopno in premišljeno, z jasno konceptualizacijo namena spre-
memb. Sprememba z umeščenostjo predšolske vzgoje na področje izobraže-
vanja ne zahteva zgolj formalnih sprememb na ravni prenosa pristojnosti na
področje izobraževanja, pač pa soočanje z nevarnostmi »pošolanja« vrtcev,
možnosti poslabšanja odnosov, nepovezanosti z drugimi področji (zdravje,
sociala) in povečanja stroškov z boljšo izobrazbeno strukturo zaposlenih in s
pripravo novega kurikuluma. Mednarodna spoznanja tako omogočajo refle-
ksijo obstoječe strukture slovenske predšolske vzgoje in podobe o otroku.
V Sloveniji ima sedanja ureditev in organizacija vrtcev naslednje značil-
nosti:
– zagotovljen je organizacijsko enovit (organizacijsko povezana vzgoja
in izobraževanje prvega in drugega starostnega obdobja) ter celovit
(povezanost skrbi/varovanja, vzgoje in izobraževanja) sistem vzgoje in
izobraževanja;
– strokovni delavci, zaposleni v vrtcih, so izobraženi za delo v prvem in
drugem starostnem obdobju;
– kurikulum vsebuje cilje in dejavnosti za delo z otroki obeh starostnih
obdobij;
– obstaja pa nevarnost nepovezanosti, neintegriranosti z drugimi pod-
ročji – zdravstvom in socialnim varstvom.
Stanje v slovenskih vrtcih kaže na upoštevanje velikih razvojnih potencia-
lov otrok, njihovih zmožnosti za učenje, kar se odraža pri vzpostavljanju pro-
fesionalne in pedagoške kontinuitete. Ob poudarjanju izobraževalne vloge
predšolske vzgoje, pomembne predvsem za otroke, ki imajo manjše prilo-
žnosti za pridobivanje akademskih znanj in spretnosti v domačih okoljih, pa
13
