Page 10 - Čotar Konrad Sonja, Borota Bogdana, Rutar Sonja, Drljić Karmen, Jelovčan Giuliana. Ur. 2022. Vzgoja in izobraževanje predšolskih otrok prvega starostnega obdobja. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 10
ja Rutar
značilno tudi v sodobnem času (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Hoče-
var in Lepičnik Vodopivec 2011). Predvidevamo, da bi morebiten prehod z
integrirane vzgojno-izobraževalne, socialne in zdravstvene skrbi za otroke
ter njihove družine (v okviru organizirane predšolske vzgoje) na izključno
vzgojno-izobraževalno predstavljal izključevanje dimenzij, ki so medsebojno
povezane, soodvisne in pri vzgoji, izobraževanju in skrbi za najmlajše otroke
vedno prisotne. Zato verjamemo, da je mogoče zagotavljati ustrezno vzgojo
in izobraževanje za otroke v njihovem najzgodnejšem obdobju zgolj z inter-
disciplinarno povezanostjo zdravstvenih, medicinskih, pedagoških, psiholo-
ških, socialnih in kulturno informiranih spoznanj.
V prispevku izpostavljamo pomen (1) celovitega in enovitega sistema pred-
šolske vzgoje v pristojnosti resornega ministrstva za izobraževanje, z integra-
cijo (2) vzgojno-izobraževalnega, zdravstvenega in socialnega področja ter z
zagotovljeno (3) profesionalno, pedagoško in razvojno kontinuiteto v peda-
goških pristopih.
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje v pristojnosti resornega
ministrstva za izobraževanje
Vpogled v organiziranost predšolske vzgoje v različnih državah kaže (Eu-
rydice 2019), da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki (1) celovito povezuje
skrb, varstvo in izobraževanje ter (2) zagotavlja enovito organizacijo in finan-
ciranje vzgoje za otroke prvega ter drugega starostnega obdobja. V državah,
v katerih je skrb za otroke v najzgodnejšem obdobju (do tretjega leta sta-
rosti) v pristojnosti socialnega varstva, za starejše otroke pa v pristojnosti
resornega ministrstva za izobraževanje, sta dve starostni obdobji z vsebin-
skega in organizacijskega vidika ter načina financiranja ločeni, kar predstavlja
težavo pri zagotavljanju celovitega in integriranega sistema vzgoje s pove-
zanostjo zdravstvene, socialne in vzgojno-izobraževalne dimenzije. Enovit
sistem vzgoje in izobraževanja je organiziran samo na Hrvaškem, v Latviji,
Litvi, na Finskem, Švedskem, v Bosni in Hercegovini, na Islandiji, v Črni Gori,
Severni Makedoniji, na Norveškem, v Srbiji in Sloveniji (Eurydice 2019). Posle-
dično imajo programe in smernice za pedagoško delo zgolj z otroki drugega
starostnega obdobja v Belgiji (flamska skupnost), Bolgariji, na Češkem, v Ita-
liji, Franciji, Cipru, Luksemburgu, Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, Slova-
škem, v Lihtenštajnu in Švici (Eurydice in Eurostat 2014). V navedenih državah
za skupine mlajših otrok ni predpisanega pedagoškega programa, kar kaže
na diskurz, ki ob odsotnosti pedagoških vodil oziroma načel lahko vodi v
manj strukturirane in načrtovane vzgojno-izobraževalne spodbude ter rav-
nanja v času otrokovega bivanja v vrtcih.
10
značilno tudi v sodobnem času (Marjanovič Umek, Fekonja Peklaj, Hoče-
var in Lepičnik Vodopivec 2011). Predvidevamo, da bi morebiten prehod z
integrirane vzgojno-izobraževalne, socialne in zdravstvene skrbi za otroke
ter njihove družine (v okviru organizirane predšolske vzgoje) na izključno
vzgojno-izobraževalno predstavljal izključevanje dimenzij, ki so medsebojno
povezane, soodvisne in pri vzgoji, izobraževanju in skrbi za najmlajše otroke
vedno prisotne. Zato verjamemo, da je mogoče zagotavljati ustrezno vzgojo
in izobraževanje za otroke v njihovem najzgodnejšem obdobju zgolj z inter-
disciplinarno povezanostjo zdravstvenih, medicinskih, pedagoških, psiholo-
ških, socialnih in kulturno informiranih spoznanj.
V prispevku izpostavljamo pomen (1) celovitega in enovitega sistema pred-
šolske vzgoje v pristojnosti resornega ministrstva za izobraževanje, z integra-
cijo (2) vzgojno-izobraževalnega, zdravstvenega in socialnega področja ter z
zagotovljeno (3) profesionalno, pedagoško in razvojno kontinuiteto v peda-
goških pristopih.
Celovit in enovit sistem predšolske vzgoje v pristojnosti resornega
ministrstva za izobraževanje
Vpogled v organiziranost predšolske vzgoje v različnih državah kaže (Eu-
rydice 2019), da je Slovenija ena izmed redkih držav, ki (1) celovito povezuje
skrb, varstvo in izobraževanje ter (2) zagotavlja enovito organizacijo in finan-
ciranje vzgoje za otroke prvega ter drugega starostnega obdobja. V državah,
v katerih je skrb za otroke v najzgodnejšem obdobju (do tretjega leta sta-
rosti) v pristojnosti socialnega varstva, za starejše otroke pa v pristojnosti
resornega ministrstva za izobraževanje, sta dve starostni obdobji z vsebin-
skega in organizacijskega vidika ter načina financiranja ločeni, kar predstavlja
težavo pri zagotavljanju celovitega in integriranega sistema vzgoje s pove-
zanostjo zdravstvene, socialne in vzgojno-izobraževalne dimenzije. Enovit
sistem vzgoje in izobraževanja je organiziran samo na Hrvaškem, v Latviji,
Litvi, na Finskem, Švedskem, v Bosni in Hercegovini, na Islandiji, v Črni Gori,
Severni Makedoniji, na Norveškem, v Srbiji in Sloveniji (Eurydice 2019). Posle-
dično imajo programe in smernice za pedagoško delo zgolj z otroki drugega
starostnega obdobja v Belgiji (flamska skupnost), Bolgariji, na Češkem, v Ita-
liji, Franciji, Cipru, Luksemburgu, Avstriji, na Poljskem, Portugalskem, Slova-
škem, v Lihtenštajnu in Švici (Eurydice in Eurostat 2014). V navedenih državah
za skupine mlajših otrok ni predpisanega pedagoškega programa, kar kaže
na diskurz, ki ob odsotnosti pedagoških vodil oziroma načel lahko vodi v
manj strukturirane in načrtovane vzgojno-izobraževalne spodbude ter rav-
nanja v času otrokovega bivanja v vrtcih.
10
