Page 100 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 100
inja Kermauner
izobraževanju slepih in slabovidnih nepogrešljivi, saj se z njihovo pomočjo
lahko enakovredno in samostojno vključujejo v okolje polnočutnih.
Verjetno najpomembnejši pri pouku je za slepega osebni računalnik s pro-
gramsko opremo, z brajevo vrstico in zvočno podporo, s sintetizatorjem go-
vora ali z zvočnim izhodom. Program prenese zapisano besedilo zaslonske
slike računalnika v zvočno obliko. V tujih jezikih že obstaja kakovostna in ra-
zumljiva različica, slovenska različica GOVOREC pa je zaenkrat še slabše ra-
zumljiva, vendar pospešeno razvijajo tudi druge. Gradivo za slepe učence se
tako lahko pripravi na nosilcu podatkov (zgoščenka, USB nosilec). Za shra-
njevanje krajših besedil lahko slepi uporabljajo elektronsko beležnico z bra-
jevo tipkovnico in možnostjo priključitve na osebni računalnik za prenos po-
datkov v obe smeri. Brajev tiskalnik omogoča tiskanje besedil v brajici: slepi
lahko iz Wordovega dokumenta s pomočjo programa Winbraille pretvori be-
sedilo in ga stiska v brajici. Optični čitalec za optično razpoznavo tiskanih in-
formacij slepemu omogoča, da samostojno prebira besedila, zapisana v čr-
nem tisku. Z avdiotaktilno napravo Nomad se slepi učenec uči s pomočjo
zvočno-tipne predloge, ki jo namestimo na senzorsko ploščo. Zelo uporabna
je pri pouku geografije (Brvar 2003, 166). Pri matematiki slepi učenci uporab-
ljajo govoreči žepni računalnik, ki pretvori številčne zapise in druge računske
operacije v zvočno obliko.
Slabovidni lahko na računalniku uporabljajo zaslonski povečevalnik ali
programe povečav zaslonske slike (ZOOM text, Magic, CAR) (Brvar 2003, 166).
Ti jim omogočajo poljubno povečavo informacij, ki so zapisane na računalni-
škem zaslonu, s tem pa poenostavijo branje besedil. Slabovidni uporabljajo
tudi analogni povečevalnik z vgrajeno kamero, ki je lahko samostojen ali po-
vezan z računalnikom. Ta prenaša predmet ali besedilo na posebnem pladnju
na zaslon. Povečavo je mogoče prilagajati potrebam učenca, pa tudi barve
zaslona, kontraste in osvetlitev.
Seveda pa slepi in slabovidni učenci potrebujejo specialna znanja oz. mo-
rajo obvladati osnovne podporne strategije za premagovanje primanjkljaja,
ki jih je deležen vsak učenec: osnovno računalniško pismenost, poznavanje
osnovne in prilagojene računalniške opreme, uporabo ustreznih program-
skih orodij, slepo desetprstno tipkanje ter obvladanje brajeve pisave pri sle-
pih (Brvar 2003, 166).
Spletne možnosti za slepe in slabovidne
Pojav spleta je tudi slepim in slabovidnim prinesel izjemne možnosti za ko-
municiranje z ostalim svetom (Gregorc 2016). S pomočjo prilagojene opreme
lahko samostojno prebirajo novice v spletnih časopisih, znanstvene publika-
100
izobraževanju slepih in slabovidnih nepogrešljivi, saj se z njihovo pomočjo
lahko enakovredno in samostojno vključujejo v okolje polnočutnih.
Verjetno najpomembnejši pri pouku je za slepega osebni računalnik s pro-
gramsko opremo, z brajevo vrstico in zvočno podporo, s sintetizatorjem go-
vora ali z zvočnim izhodom. Program prenese zapisano besedilo zaslonske
slike računalnika v zvočno obliko. V tujih jezikih že obstaja kakovostna in ra-
zumljiva različica, slovenska različica GOVOREC pa je zaenkrat še slabše ra-
zumljiva, vendar pospešeno razvijajo tudi druge. Gradivo za slepe učence se
tako lahko pripravi na nosilcu podatkov (zgoščenka, USB nosilec). Za shra-
njevanje krajših besedil lahko slepi uporabljajo elektronsko beležnico z bra-
jevo tipkovnico in možnostjo priključitve na osebni računalnik za prenos po-
datkov v obe smeri. Brajev tiskalnik omogoča tiskanje besedil v brajici: slepi
lahko iz Wordovega dokumenta s pomočjo programa Winbraille pretvori be-
sedilo in ga stiska v brajici. Optični čitalec za optično razpoznavo tiskanih in-
formacij slepemu omogoča, da samostojno prebira besedila, zapisana v čr-
nem tisku. Z avdiotaktilno napravo Nomad se slepi učenec uči s pomočjo
zvočno-tipne predloge, ki jo namestimo na senzorsko ploščo. Zelo uporabna
je pri pouku geografije (Brvar 2003, 166). Pri matematiki slepi učenci uporab-
ljajo govoreči žepni računalnik, ki pretvori številčne zapise in druge računske
operacije v zvočno obliko.
Slabovidni lahko na računalniku uporabljajo zaslonski povečevalnik ali
programe povečav zaslonske slike (ZOOM text, Magic, CAR) (Brvar 2003, 166).
Ti jim omogočajo poljubno povečavo informacij, ki so zapisane na računalni-
škem zaslonu, s tem pa poenostavijo branje besedil. Slabovidni uporabljajo
tudi analogni povečevalnik z vgrajeno kamero, ki je lahko samostojen ali po-
vezan z računalnikom. Ta prenaša predmet ali besedilo na posebnem pladnju
na zaslon. Povečavo je mogoče prilagajati potrebam učenca, pa tudi barve
zaslona, kontraste in osvetlitev.
Seveda pa slepi in slabovidni učenci potrebujejo specialna znanja oz. mo-
rajo obvladati osnovne podporne strategije za premagovanje primanjkljaja,
ki jih je deležen vsak učenec: osnovno računalniško pismenost, poznavanje
osnovne in prilagojene računalniške opreme, uporabo ustreznih program-
skih orodij, slepo desetprstno tipkanje ter obvladanje brajeve pisave pri sle-
pih (Brvar 2003, 166).
Spletne možnosti za slepe in slabovidne
Pojav spleta je tudi slepim in slabovidnim prinesel izjemne možnosti za ko-
municiranje z ostalim svetom (Gregorc 2016). S pomočjo prilagojene opreme
lahko samostojno prebirajo novice v spletnih časopisih, znanstvene publika-
100
