Page 97 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 97
Informacijsko-komunikacijska tehnologija za slepe in slabovidne

Slika 4
80-celična brajeva
vrstica

stavljena pred tipkovnico, na njej pa je vrsta majhnih lukenj, skozi katere se
na površino s pomočjo piezoelektričnih modulov dvignejo in pogrezajo kro-
glice, različna kombinacija teh kroglic pa predstavlja določeno črko v brajici.
Slepi bralec lahko na ta način vrstico za vrstico s prsti pregleda in prebere ce-
loten zaslon računalnika, ki je v vidni obliki, npr. dokument v Wordu. Osem
takšnih lukenj, razporejenih v pravokotnik 2 × 4, ustreza eni brajevi celici. Bra-
jevih celic je na vrsticah običajno med 40 in 80, odvisno od izvedbe. Najupo-
rabnejše (in najdražje) so vrstice z 80 celicami, kompromis med ceno in upo-
rabnostjo pa so 40-celične vrstice. Manjše število celic pa se uporablja pred-
vsem kot dopolnilo govornega zapisa pri elektronskih beležnicah, raznih kal-
kulatorjih in PDA-napravah (ZSSS 2018). Poznamo fiksne kot tudi prenosne
brajeve vrstice, ki jih lahko uporabljamo z namiznimi in s prenosnimi raču-
nalniki. Brajeve vrstice so z računalnikom povezane preko serijskega vhoda
ali USB, v zadnjem času pa je vse več brezžičnih povezav, predvsem preko
BlueTootha (ZSSS 2018).

Kot je povedal Bogdan Saksida iz Zveze društev slepih in slabovidnih Slo-
venije, je v Sloveniji okrog 100 Brajevih vrstic, ocene pa so približne, saj so
vrstice nabavljene iz različnih virov, kot so Lions in Rotary klubi ter druge do-
nacije, in ne samo preko Zavoda za zdravstveno zavarovanje oz. preko Zveze
društev slepih in slabovidnih Slovenije, ki vodi podatke o pripomočkih.

97
   92   93   94   95   96   97   98   99   100   101   102