Page 102 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 102
inja Kermauner
Zaključek
Slepi in slabovidni si z uporabo prilagojene IKT prav gotovo lahko ustvarijo
več možnosti na različnih področjih svojega življenja. Slabosti pa so prav go-
tovo zelo visoka cena prilagojene IKT, zahtevno učenje za uporabo le-te ter
funkcionalna odvisnost od nje (Tabaj in Cugelj 2011). Projekt IKT kot podpora
inkluziji poudarja, da ima uspešna uporaba IKT za podporo inkluzivnega izo-
braževanja učencev s PP pozitivne učinke na vse učence (Evropska agencija
za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje
2013, 29). Vsekakor pa uporaba prilagojene IKT omogoča slepim in slabovi-
dnim uspešnejši prehod na trg dela. Avtorja brošure o zaposlitveni rehabili-
taciji oseb s posebnimi potrebami in uporabi informacijsko-komunikacijskih
tehnologij pri tem Tabaj in Cugelj (2011) sta prepričana, da uporaba sodobnih
IKT neposredno povečuje stopnjo socialne in ekonomske vključenosti oseb
s PP, še posebej pa to velja za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne. »IKT
predstavljajo obliko digitalnega mostu, preko katerega se lahko v veliki meri
izenačijo možnosti invalidov in neinvalidov, kajti nove tehnologije bistveno
povečujejo dostopnost do informacij, do znanja in veščin«, z vsem tem pa
močno povečuje zaposljivost oseb s posebnimi potrebami (Tabaj in Cugelj
2011, 5). Prav gotovo so slepi in slabovidni pod določenimi pogoji visoko za-
posljivi, saj glede na ostale skupine oseb s posebnimi potrebami dosegajo
najvišjo izobrazbo, pogoj pa je, da imajo prilagojeno delovno mesto (pove-
čevalnik, brajeva vrstica ipd.). IKT zaposlenim omogoča komunikacijo, vklju-
čenost, informiranost in izvajanje delovnih aktivnosti na konkretnem delov-
nem mestu (Tabaj in Cugelj 2011, 11). Prav gotovo pa je treba stremeti za tem,
da bo čim več slepih in slabovidnih usvojilo multimedijsko pismenost: torej
e-pismenost, digitalno, računalniško, IKT-, tehnično in medijsko.
Literatura
Baltić, Safet. 2016. »Pametni telefoni: uporabne aplikacije za slepe.« RIKOSS, po-
ljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida 15 (3): 22–24.
Birch, Beverly. 1997. Louis Braille: slepi francoski deček, čigar izum pomaga mili-
jonom slepih, da lahko berejo. Celje: Mohorjeva družba.
Brvar, Roman. 2003. »Uporaba računalnika pri pouku slepih in slabovidnih
učencev.« V 8. Mednarodna izobraževalna računalniška konferenca MIRK
2003, 165–169. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Demšar, Darja, Andrej Krajnc, Anka Vesel, Darija Pochyla, Alida Klemenčič, An-
tun Smerdel in Lada Lištvanova. 2015. Dostopnost spletnih strani. Ljubljana:
Beletrina.
European Schoolnet. 2006. »The ICT Impact Report: A Review of Studies of ICT
Impact on Schools in Europe.« European Commission, Bruselj.
102
Zaključek
Slepi in slabovidni si z uporabo prilagojene IKT prav gotovo lahko ustvarijo
več možnosti na različnih področjih svojega življenja. Slabosti pa so prav go-
tovo zelo visoka cena prilagojene IKT, zahtevno učenje za uporabo le-te ter
funkcionalna odvisnost od nje (Tabaj in Cugelj 2011). Projekt IKT kot podpora
inkluziji poudarja, da ima uspešna uporaba IKT za podporo inkluzivnega izo-
braževanja učencev s PP pozitivne učinke na vse učence (Evropska agencija
za izobraževanje oseb s posebnimi potrebami in inkluzivno izobraževanje
2013, 29). Vsekakor pa uporaba prilagojene IKT omogoča slepim in slabovi-
dnim uspešnejši prehod na trg dela. Avtorja brošure o zaposlitveni rehabili-
taciji oseb s posebnimi potrebami in uporabi informacijsko-komunikacijskih
tehnologij pri tem Tabaj in Cugelj (2011) sta prepričana, da uporaba sodobnih
IKT neposredno povečuje stopnjo socialne in ekonomske vključenosti oseb
s PP, še posebej pa to velja za slepe in slabovidne ter gluhe in naglušne. »IKT
predstavljajo obliko digitalnega mostu, preko katerega se lahko v veliki meri
izenačijo možnosti invalidov in neinvalidov, kajti nove tehnologije bistveno
povečujejo dostopnost do informacij, do znanja in veščin«, z vsem tem pa
močno povečuje zaposljivost oseb s posebnimi potrebami (Tabaj in Cugelj
2011, 5). Prav gotovo so slepi in slabovidni pod določenimi pogoji visoko za-
posljivi, saj glede na ostale skupine oseb s posebnimi potrebami dosegajo
najvišjo izobrazbo, pogoj pa je, da imajo prilagojeno delovno mesto (pove-
čevalnik, brajeva vrstica ipd.). IKT zaposlenim omogoča komunikacijo, vklju-
čenost, informiranost in izvajanje delovnih aktivnosti na konkretnem delov-
nem mestu (Tabaj in Cugelj 2011, 11). Prav gotovo pa je treba stremeti za tem,
da bo čim več slepih in slabovidnih usvojilo multimedijsko pismenost: torej
e-pismenost, digitalno, računalniško, IKT-, tehnično in medijsko.
Literatura
Baltić, Safet. 2016. »Pametni telefoni: uporabne aplikacije za slepe.« RIKOSS, po-
ljudnoznanstvena revija s področja ljudi z okvaro vida 15 (3): 22–24.
Birch, Beverly. 1997. Louis Braille: slepi francoski deček, čigar izum pomaga mili-
jonom slepih, da lahko berejo. Celje: Mohorjeva družba.
Brvar, Roman. 2003. »Uporaba računalnika pri pouku slepih in slabovidnih
učencev.« V 8. Mednarodna izobraževalna računalniška konferenca MIRK
2003, 165–169. Ljubljana: Zavod Republike Slovenije za šolstvo.
Demšar, Darja, Andrej Krajnc, Anka Vesel, Darija Pochyla, Alida Klemenčič, An-
tun Smerdel in Lada Lištvanova. 2015. Dostopnost spletnih strani. Ljubljana:
Beletrina.
European Schoolnet. 2006. »The ICT Impact Report: A Review of Studies of ICT
Impact on Schools in Europe.« European Commission, Bruselj.
102
