Page 105 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 105
Proučevanje odvisnosti razumevanja
in trajnosti znanja od različnih pristopov
poučevanja bioloških vsebin
Janja Plazar
Univerza na Primorskem
janja.plazar@pef.upr.si
Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri pristopi poučevanja bioloških vsebin
pri predmetu Naravoslovje 1 so bili najučinkovitejši v smislu razumevanja in
trajnosti znanja pri študentih študijskega programa Razredni pouk Pedagoške
fakultete Univerze na Primorskem. V raziskavo so bili vključeni 104 študentje 2.,
3. in 4. letnika študija. Pri poučevanju bioloških vsebin smo uporabili različne
pristope z uporabo nekaterih učnih pripomočkov: razlago, drsnice, izdelane
v programu PowerPoint, prikaz kratkih filmov, fotografij in shem o obravna-
vani tematiki ter izkustveni pouk, pri katerem so študentje s pomočjo navo-
dil sami izvajali poskuse in opazovali žive organizme. V raziskavi smo uporabili
deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskova-
nja. Rezultati so pokazali, da je študentom pri razumevanju in pomnjenju bio-
loških vsebin bolj kot uporaba informacijsko-komunikacijske komunikologije
(IKT) pomagalo izkustveno učenje, pri težje razumljivih bioloških vsebinah pa
je k razumevanju in trajnosti znanja po mnenju študentov najbolj pripomogla
razlaga predavateljice.
Ključne besede: poučevanje biologije, pristopi poučevanja, IKT, izkustveno uče-
nje, razlaga
Uvod
Dandanes se le še redko srečamo s poukom naravoslovja, ki temelji na tradi-
cionalni obliki dela, pri katerem ima učitelj, ki frontalno podaja naravoslovne
vsebine svojim učencem, aktivno vlogo v skupini, učenci, ki sprejemajo učite-
ljevo razlago, pa pasivno (Skribe Dimec 2009, 170). Učenje ne temelji več le na
pridobivanju znanja, spretnosti in navad, pač pa na progresivnem spreminja-
nju posameznika na osnovi lastne aktivnosti, pri čemer se obstoječe znanje
povezuje z novim (Ferjan 2005, 148; Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek 2009, 23).
Pomemben didaktični pristop, ki temelji na načelih konstruktivizma, je iz-
kustveno učenje; njegovi začetniki in podporniki so številni teoretiki, kot so
Kolb, Piaget, Dewey, Lewin, Neil in drugi (Marentič Požarnik 2000). Osrednja
ideja izkustvenega učenja je, da se posameznik najbolje nauči stvari, če jih iz-
kusi sam in je pri učenju aktiven, kar dokazujejo številne raziskave, ki so ugo-
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.105-124
in trajnosti znanja od različnih pristopov
poučevanja bioloških vsebin
Janja Plazar
Univerza na Primorskem
janja.plazar@pef.upr.si
Namen raziskave je bil ugotoviti, kateri pristopi poučevanja bioloških vsebin
pri predmetu Naravoslovje 1 so bili najučinkovitejši v smislu razumevanja in
trajnosti znanja pri študentih študijskega programa Razredni pouk Pedagoške
fakultete Univerze na Primorskem. V raziskavo so bili vključeni 104 študentje 2.,
3. in 4. letnika študija. Pri poučevanju bioloških vsebin smo uporabili različne
pristope z uporabo nekaterih učnih pripomočkov: razlago, drsnice, izdelane
v programu PowerPoint, prikaz kratkih filmov, fotografij in shem o obravna-
vani tematiki ter izkustveni pouk, pri katerem so študentje s pomočjo navo-
dil sami izvajali poskuse in opazovali žive organizme. V raziskavi smo uporabili
deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno metodo pedagoškega raziskova-
nja. Rezultati so pokazali, da je študentom pri razumevanju in pomnjenju bio-
loških vsebin bolj kot uporaba informacijsko-komunikacijske komunikologije
(IKT) pomagalo izkustveno učenje, pri težje razumljivih bioloških vsebinah pa
je k razumevanju in trajnosti znanja po mnenju študentov najbolj pripomogla
razlaga predavateljice.
Ključne besede: poučevanje biologije, pristopi poučevanja, IKT, izkustveno uče-
nje, razlaga
Uvod
Dandanes se le še redko srečamo s poukom naravoslovja, ki temelji na tradi-
cionalni obliki dela, pri katerem ima učitelj, ki frontalno podaja naravoslovne
vsebine svojim učencem, aktivno vlogo v skupini, učenci, ki sprejemajo učite-
ljevo razlago, pa pasivno (Skribe Dimec 2009, 170). Učenje ne temelji več le na
pridobivanju znanja, spretnosti in navad, pač pa na progresivnem spreminja-
nju posameznika na osnovi lastne aktivnosti, pri čemer se obstoječe znanje
povezuje z novim (Ferjan 2005, 148; Ivanuš Grmek, Čagran in Sadek 2009, 23).
Pomemben didaktični pristop, ki temelji na načelih konstruktivizma, je iz-
kustveno učenje; njegovi začetniki in podporniki so številni teoretiki, kot so
Kolb, Piaget, Dewey, Lewin, Neil in drugi (Marentič Požarnik 2000). Osrednja
ideja izkustvenega učenja je, da se posameznik najbolje nauči stvari, če jih iz-
kusi sam in je pri učenju aktiven, kar dokazujejo številne raziskave, ki so ugo-
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.105-124
