Page 106 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 106
ja Plazar
tavljale uspešnost usvojenih naravoslovnih vsebin s področja biologije v po-
vezavi z različnimi aktivnimi metodami poučevanja (Ward idr. 2011; Loxley idr.
2010; Lee idr. 2017; Winterbottom 2017). Vendar pa analize novejših raziskav
kažejo, da se tudi načini izkustvenega učenja, ki jih učitelji izvajajo v svojih
razredih, med seboj precej razlikujejo in prav od razlik izvajanja izkustvenega
pouka se ta izkazuje kot uspešnejši ali manj uspešen od tradicionalno usmer-
jenega pouka, v smislu pridobljenega znanja, sposobnostih sklepanja in mo-
tivacije (Dobber idr. 2017, 195). Furtak idr. (2012) so v svoji raziskavi ugotovili,
da je izkustveno učenje, ki je podkrepljeno s strokovnimi razlagami s strani
učiteljev, precej učinkovitejše kot enak način pridobivanja znanja brez učite-
ljeve razlage. Tudi Clark idr. (2006) so mnenja, da je lahko pouk, voden s strani
učitelja, učinkovitejši od sodobnih načinov poučevanja, saj lahko učenci z ne-
zadostnim predznanjem na podlagi sodobnih učnih pristopov prihajajo do
nepravilnih ali pomanjkljivih zaključkov, kar velikokrat privede do napačnih
predstav.
Predstave otrok o naravoslovju so namreč enkrat, ko se izoblikujejo, izre-
dno stabilne in jih je potem, ko se usidrajo v njihovo pojmovanje o svetu
okoli njih, zelo težko ovreči. Tudi ko učitelji naravoslovja otrokom ponudijo
dokaze o nasprotnem, jih učenci ignorirajo, zavračajo ali poskusijo vsebine
razložiti v okviru svojih prejšnjih predstav (Trundle 2014, 127). Zato je pri pou-
čevanju naravoslovja velikega pomena, da naravoslovne pojme in koncepte
podajamo na enostaven, vendar kljub temu znanstveno neoporečen način, z
uporabo didaktičnih pristopov, ki bodo zmanjšali možnost pojava napačnih
predstav pri otrocih. Večino naravoslovnih pojmov učenci najlažje usvojijo
prav na podlagi izkustvenega učenja (Lee idr. 2017).
V zadnjem času se pri poučevanju naravoslovnih vsebin vse bolj uporab-
lja informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), saj ta učiteljem omogoča,
da nekatere naravne procese in pojave prikažejo razumljiveje ter nazorneje
(Meadows 2007; Bulić in Novoselić 2014; Finžgar, Cotič in Zuljan 2017; Hamzat,
Bello in Olakanmi 2017). Poleg tega lahko poučevanje z uporabo IKT pozitivno
vpliva na pozornost učencev, radovednost in razvijanje interesov, različnih
spretnosti in drugačnega načina razmišljanja (Yadav 2017). Velikokrat se IKT
uporablja za dopolnjevanje ostalih načinov poučevanja, navedenih v učnih
načrtih za naravoslovne predmete v osnovni šoli, kot so izkustveno učenje,
oblikovanje domnev, zbiranje in beleženje podatkov, pri interpretaciji po-
datkov ter oblikovanju lastnih mnenj in zaključkov (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011). Številne študije nakazujejo, da uporaba IKT v obliki računalniških
animacij in simulacij ter računalniško vodenih meritev ob razlagi učitelja in
eksperimentiranju pozitivno vpliva na znanje in razumevanje številnih bio-
106
tavljale uspešnost usvojenih naravoslovnih vsebin s področja biologije v po-
vezavi z različnimi aktivnimi metodami poučevanja (Ward idr. 2011; Loxley idr.
2010; Lee idr. 2017; Winterbottom 2017). Vendar pa analize novejših raziskav
kažejo, da se tudi načini izkustvenega učenja, ki jih učitelji izvajajo v svojih
razredih, med seboj precej razlikujejo in prav od razlik izvajanja izkustvenega
pouka se ta izkazuje kot uspešnejši ali manj uspešen od tradicionalno usmer-
jenega pouka, v smislu pridobljenega znanja, sposobnostih sklepanja in mo-
tivacije (Dobber idr. 2017, 195). Furtak idr. (2012) so v svoji raziskavi ugotovili,
da je izkustveno učenje, ki je podkrepljeno s strokovnimi razlagami s strani
učiteljev, precej učinkovitejše kot enak način pridobivanja znanja brez učite-
ljeve razlage. Tudi Clark idr. (2006) so mnenja, da je lahko pouk, voden s strani
učitelja, učinkovitejši od sodobnih načinov poučevanja, saj lahko učenci z ne-
zadostnim predznanjem na podlagi sodobnih učnih pristopov prihajajo do
nepravilnih ali pomanjkljivih zaključkov, kar velikokrat privede do napačnih
predstav.
Predstave otrok o naravoslovju so namreč enkrat, ko se izoblikujejo, izre-
dno stabilne in jih je potem, ko se usidrajo v njihovo pojmovanje o svetu
okoli njih, zelo težko ovreči. Tudi ko učitelji naravoslovja otrokom ponudijo
dokaze o nasprotnem, jih učenci ignorirajo, zavračajo ali poskusijo vsebine
razložiti v okviru svojih prejšnjih predstav (Trundle 2014, 127). Zato je pri pou-
čevanju naravoslovja velikega pomena, da naravoslovne pojme in koncepte
podajamo na enostaven, vendar kljub temu znanstveno neoporečen način, z
uporabo didaktičnih pristopov, ki bodo zmanjšali možnost pojava napačnih
predstav pri otrocih. Večino naravoslovnih pojmov učenci najlažje usvojijo
prav na podlagi izkustvenega učenja (Lee idr. 2017).
V zadnjem času se pri poučevanju naravoslovnih vsebin vse bolj uporab-
lja informacijsko-komunikacijska tehnologija (IKT), saj ta učiteljem omogoča,
da nekatere naravne procese in pojave prikažejo razumljiveje ter nazorneje
(Meadows 2007; Bulić in Novoselić 2014; Finžgar, Cotič in Zuljan 2017; Hamzat,
Bello in Olakanmi 2017). Poleg tega lahko poučevanje z uporabo IKT pozitivno
vpliva na pozornost učencev, radovednost in razvijanje interesov, različnih
spretnosti in drugačnega načina razmišljanja (Yadav 2017). Velikokrat se IKT
uporablja za dopolnjevanje ostalih načinov poučevanja, navedenih v učnih
načrtih za naravoslovne predmete v osnovni šoli, kot so izkustveno učenje,
oblikovanje domnev, zbiranje in beleženje podatkov, pri interpretaciji po-
datkov ter oblikovanju lastnih mnenj in zaključkov (Ministrstvo za šolstvo in
šport 2011). Številne študije nakazujejo, da uporaba IKT v obliki računalniških
animacij in simulacij ter računalniško vodenih meritev ob razlagi učitelja in
eksperimentiranju pozitivno vpliva na znanje in razumevanje številnih bio-
106
