Page 128 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 128
reja Kozmus in Mateja Pšunder
nega/videomateriala, izsiljevanje, prevzemanje identitete . . . (Ybarra in Mit-
chell 2004; Smith idr. 2008; Ferrara idr. 2018).
Namesto glede na uporabljen medij lahko spletno nasilje kategoriziramo
glede na vrsto dejanja oz. način uporabe IKT (sporočila, instant sporočila,
mail, spletne strani, kraja identitete . . .) in glede na izraženo vsebino (grožnje,
izključevanje, podžiganje . . .). V nadaljevanju navajamo najpogosteje izpo-
stavljene oblike spletnega nasilja (Kowalski, Limber in Agatston 2008; Newey
idr. 2010; Pšunder 2012): žaljenje, podžiganje (angl. flaming), nadlegovanje,
trpinčenje (angl. harassment), trolanje (angl. trolling), socialno izključevanje
(angl. exclusion), očrnitev (angl. denigration), razkrivanje/izdaja s prevarami
(angl. outing/tricky), spletno zalezovanje (angl.cyberstalking), kamor prište-
vamo tudi navezovanje stikov odraslih z mladimi z namenom spolne zlorabe
(angl. grooming), vdor v račun in prevzem lažne identitete, tudi pooseblja-
nje (angl. fraping, masquerading oz. impersonation), kraja spletne identitete
(angl. catfishing), ustvarjanje lažnih profilov za poniževanje drugih (angl. dis-
sing), oblika žaljenja: »na žaru« (angl. roasting), ki je lahko tudi prostovoljna
(angl. self-roasting), videoobjava nasilja (angl. happy slapping), objava foto-
grafij golih delov telesa oz. seksting (angl. sexting) . . .
Newey idr. (2010) opozarjajo, da različne oblike spletnega nasilja trenutno
še niso dovolj dobro poznane, zato bo v prihodnosti v zvezi z njimi treba
še marsikaj raziskati, med drugim npr., katere so prevladujoče, katere ško-
dljivejše in kako lahko preprečimo pojavljanje posameznih oblik. K temu je
treba dodati tudi, da nastajajo nove, v preteklosti neznane oblike spletnega
nasilja. Novosti se praktično neprestano vrstijo in težko je biti tekoče sezna-
njen z vsemi izmed njih. Posledično mladi kdaj storijo posamezno dejanje,
za katerega se morda sploh ne zavedajo, da predstavlja spletno nasilje. S po-
manjkanjem informacij in znanja o dejanjih, ki konstituirajo spletno nasilje,
se soočajo tudi odrasli.
Problem ocenjevanja obsega spletnega nasilja
Obseg spletnega nasilja se pogosto preučuje v tesni povezavi s tradicional-
nim nasiljem. Tovrstne raziskave (Raskauskas in Stoltz 2007; Smith idr. 2008;
Cheng idr. 2011; Pšunder in Kozmus 2018) so pokazale, da je spletnega nasilja
relativno malo v primerjavi z drugimi oblikami nasilja. Zaradi tega bi se lahko
slepili, da temu nasilju ni treba namenjati posebne pozornosti. Po drugi strani
pa so včasih v praksi zelo odmevni posamezni primeri spletnega nasilja, kar
bi lahko dalo slutiti, da je spletno nasilje zelo razširjen pojav. Zastavlja se torej
vprašanje, kako zelo je med mladimi sploh razširjen pojav spletnega nasilja.
V nadaljevanju smo združili spoznanja različnih raziskav o razširjenosti sple-
tnega nasilja.
128
nega/videomateriala, izsiljevanje, prevzemanje identitete . . . (Ybarra in Mit-
chell 2004; Smith idr. 2008; Ferrara idr. 2018).
Namesto glede na uporabljen medij lahko spletno nasilje kategoriziramo
glede na vrsto dejanja oz. način uporabe IKT (sporočila, instant sporočila,
mail, spletne strani, kraja identitete . . .) in glede na izraženo vsebino (grožnje,
izključevanje, podžiganje . . .). V nadaljevanju navajamo najpogosteje izpo-
stavljene oblike spletnega nasilja (Kowalski, Limber in Agatston 2008; Newey
idr. 2010; Pšunder 2012): žaljenje, podžiganje (angl. flaming), nadlegovanje,
trpinčenje (angl. harassment), trolanje (angl. trolling), socialno izključevanje
(angl. exclusion), očrnitev (angl. denigration), razkrivanje/izdaja s prevarami
(angl. outing/tricky), spletno zalezovanje (angl.cyberstalking), kamor prište-
vamo tudi navezovanje stikov odraslih z mladimi z namenom spolne zlorabe
(angl. grooming), vdor v račun in prevzem lažne identitete, tudi pooseblja-
nje (angl. fraping, masquerading oz. impersonation), kraja spletne identitete
(angl. catfishing), ustvarjanje lažnih profilov za poniževanje drugih (angl. dis-
sing), oblika žaljenja: »na žaru« (angl. roasting), ki je lahko tudi prostovoljna
(angl. self-roasting), videoobjava nasilja (angl. happy slapping), objava foto-
grafij golih delov telesa oz. seksting (angl. sexting) . . .
Newey idr. (2010) opozarjajo, da različne oblike spletnega nasilja trenutno
še niso dovolj dobro poznane, zato bo v prihodnosti v zvezi z njimi treba
še marsikaj raziskati, med drugim npr., katere so prevladujoče, katere ško-
dljivejše in kako lahko preprečimo pojavljanje posameznih oblik. K temu je
treba dodati tudi, da nastajajo nove, v preteklosti neznane oblike spletnega
nasilja. Novosti se praktično neprestano vrstijo in težko je biti tekoče sezna-
njen z vsemi izmed njih. Posledično mladi kdaj storijo posamezno dejanje,
za katerega se morda sploh ne zavedajo, da predstavlja spletno nasilje. S po-
manjkanjem informacij in znanja o dejanjih, ki konstituirajo spletno nasilje,
se soočajo tudi odrasli.
Problem ocenjevanja obsega spletnega nasilja
Obseg spletnega nasilja se pogosto preučuje v tesni povezavi s tradicional-
nim nasiljem. Tovrstne raziskave (Raskauskas in Stoltz 2007; Smith idr. 2008;
Cheng idr. 2011; Pšunder in Kozmus 2018) so pokazale, da je spletnega nasilja
relativno malo v primerjavi z drugimi oblikami nasilja. Zaradi tega bi se lahko
slepili, da temu nasilju ni treba namenjati posebne pozornosti. Po drugi strani
pa so včasih v praksi zelo odmevni posamezni primeri spletnega nasilja, kar
bi lahko dalo slutiti, da je spletno nasilje zelo razširjen pojav. Zastavlja se torej
vprašanje, kako zelo je med mladimi sploh razširjen pojav spletnega nasilja.
V nadaljevanju smo združili spoznanja različnih raziskav o razširjenosti sple-
tnega nasilja.
128
