Page 133 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 133
Problemi in dileme povezane s spletnim nasiljem
Kids Online I, II, III in IV), izvedenih od leta 2006 do 2018, jasno kažejo na po-
rast časa, ki ga mladi preživijo na spletu (EU Kids Online 2014). V 7 evropskih
državah 79 mladih vsakodnevno brska po spletu, večinoma s pametnim
telefonom (Mascheroni in Olafsson 2014); v ZDA po podatkih raziskave iz
2012 (Aboujaoude idr. 2015) 95 mladih uporablja splet, 81 uporablja soci-
alne medije in 22 jih do nekaterih spletnih strani dostopa več kot desetkrat
dnevno (Ferrara idr. 2018). Za mlade v Sloveniji velja, da otroci zgodaj vsto-
pijo v kibernetski prostor, nadpovprečno uporabljajo internet, starši pa jih
manj pogosto omejujejo pri rabi spleta, kar Slovenijo uvršča v skupino držav
z visokimi tveganji rabe interneta (Lobe in Muha 2011).
Raziskovalci ugotavljajo, da več kot mladi uporabljajo splet, večji je obseg
koriščenja možnosti spleta, čeprav jih večina ne doseže ravni ustvarjalnih, so-
delovalnih ali državljanskih aktivnosti, hkrati pa so bolj izpostavljeni tvega-
nim izkušnjam (Livingstone idr. 2011). Porast dostopa in udejstvovanja mladih
na spletu namreč vpliva na porast štirih področij tveganih vedenj: komerci-
alna, agresivna, seksualna in povezana z vrednotami (Livingstone in Haddon
2009), in posledično spletnega nasilja, saj so tako žrtve kot storilci spletnega
nasilja običajno tisti, ki pogosteje uporabljajo IKT (Menesini 2012). Kowalski,
Limber in Agatston (2008) navajajo, da so storilci in žrtve spletnega nasilja
običajno »težki« uporabniki Interneta, Walrave in Heirman (2011) pa ugota-
vljata, da so žrtve spletnega nasilja pomembno pogosteje tisti, ki so že bili
storilci spletnega nasilja in obratno.
Nekateri raziskovalci so odkrili jasno povezavo: tisti mladostniki, ki preži-
vijo več časa na internetu in imajo lasten dostop do spleta, bolje obvladajo
IKT in izkazujejo večjo naklonjenost spletnemu nasilju (Walrave in Heirman
2011). Spet drugi (Lobe in Muha 2011) pa so odkrili, da je pogostost spletnega
nasilja povezana z nasiljem nasploh, ne pa s pogostostjo uporabe interneta.
Številni raziskovalci (Hinduja in Patchin 2012; Olweus 2012b; Pšunder in Koz-
mus 2018) potrjujejo povezanost pogostosti izvajanja posameznih vrst nasi-
lja.
Poleg navedenih dejavnikov tveganja Sticca idr. (2012) na osnovi analize
različnih raziskav navajajo, da so dejavniki tveganja za vpletenost v spletno
nasilje, poleg pogostosti spletne komunikacije, predhodna vpletenost v tra-
dicionalno nasilje (kot storilec), siceršnje kršenje pravil ter tudi nižja stopnja
empatije, moralne zavezanosti in učenčeve samopodobe.
Rizični dejavnik za spletno nasilje po poročanju nekaterih raziskovalcev
predstavlja tudi spol. Kot pojasnjujejo Smith idr. (2008), je spletno nasilje na
nek način indirektna oblika nasilja, zato naj bi bile deklice pogosteje vklju-
čene vanj kot dečki, po drugi strani pa naj bi bili dečki vključeni pogosteje
133
Kids Online I, II, III in IV), izvedenih od leta 2006 do 2018, jasno kažejo na po-
rast časa, ki ga mladi preživijo na spletu (EU Kids Online 2014). V 7 evropskih
državah 79 mladih vsakodnevno brska po spletu, večinoma s pametnim
telefonom (Mascheroni in Olafsson 2014); v ZDA po podatkih raziskave iz
2012 (Aboujaoude idr. 2015) 95 mladih uporablja splet, 81 uporablja soci-
alne medije in 22 jih do nekaterih spletnih strani dostopa več kot desetkrat
dnevno (Ferrara idr. 2018). Za mlade v Sloveniji velja, da otroci zgodaj vsto-
pijo v kibernetski prostor, nadpovprečno uporabljajo internet, starši pa jih
manj pogosto omejujejo pri rabi spleta, kar Slovenijo uvršča v skupino držav
z visokimi tveganji rabe interneta (Lobe in Muha 2011).
Raziskovalci ugotavljajo, da več kot mladi uporabljajo splet, večji je obseg
koriščenja možnosti spleta, čeprav jih večina ne doseže ravni ustvarjalnih, so-
delovalnih ali državljanskih aktivnosti, hkrati pa so bolj izpostavljeni tvega-
nim izkušnjam (Livingstone idr. 2011). Porast dostopa in udejstvovanja mladih
na spletu namreč vpliva na porast štirih področij tveganih vedenj: komerci-
alna, agresivna, seksualna in povezana z vrednotami (Livingstone in Haddon
2009), in posledično spletnega nasilja, saj so tako žrtve kot storilci spletnega
nasilja običajno tisti, ki pogosteje uporabljajo IKT (Menesini 2012). Kowalski,
Limber in Agatston (2008) navajajo, da so storilci in žrtve spletnega nasilja
običajno »težki« uporabniki Interneta, Walrave in Heirman (2011) pa ugota-
vljata, da so žrtve spletnega nasilja pomembno pogosteje tisti, ki so že bili
storilci spletnega nasilja in obratno.
Nekateri raziskovalci so odkrili jasno povezavo: tisti mladostniki, ki preži-
vijo več časa na internetu in imajo lasten dostop do spleta, bolje obvladajo
IKT in izkazujejo večjo naklonjenost spletnemu nasilju (Walrave in Heirman
2011). Spet drugi (Lobe in Muha 2011) pa so odkrili, da je pogostost spletnega
nasilja povezana z nasiljem nasploh, ne pa s pogostostjo uporabe interneta.
Številni raziskovalci (Hinduja in Patchin 2012; Olweus 2012b; Pšunder in Koz-
mus 2018) potrjujejo povezanost pogostosti izvajanja posameznih vrst nasi-
lja.
Poleg navedenih dejavnikov tveganja Sticca idr. (2012) na osnovi analize
različnih raziskav navajajo, da so dejavniki tveganja za vpletenost v spletno
nasilje, poleg pogostosti spletne komunikacije, predhodna vpletenost v tra-
dicionalno nasilje (kot storilec), siceršnje kršenje pravil ter tudi nižja stopnja
empatije, moralne zavezanosti in učenčeve samopodobe.
Rizični dejavnik za spletno nasilje po poročanju nekaterih raziskovalcev
predstavlja tudi spol. Kot pojasnjujejo Smith idr. (2008), je spletno nasilje na
nek način indirektna oblika nasilja, zato naj bi bile deklice pogosteje vklju-
čene vanj kot dečki, po drugi strani pa naj bi bili dečki vključeni pogosteje
133
