Page 197 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 197
Mnenja učiteljev o dejavnikih
kakovostnega vzgojno-izobraževalnega
dela
Amalija Žakelj
Univerza na Primorskem
amalija.zakelj@pef.upr.si
Mara Cotič
Univerza na Primorskem
mara.cotic@pef.upr.si
V prispevku predstavljamo mnenjsko raziskavo na vzorcu gimnazijskih uči-
teljev, s katero smo ugotavljali učiteljevo pripisovanje pomena dejavnikom
vzgojno izobraževalnega procesa z vidika kakovosti. Omejili smo se na pouk
ter na nekatere dejavnosti na šoli. Osnovni raziskovalni metodi sta bili de-
skriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskova-
nja. Največji pomen za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti
pripisujejo: učiteljevi strokovni usposobljenosti predmeta, ki ga poučujejo;
didaktično-metodični usposobljenosti učitelja; opremljenosti šole (didaktična
sredstva, računalniška opremljenost, mediji idr.), ki omogoča uporabo razno-
vrstnih izvorov znanja, ter delovanju predmetnih aktivov na šoli. Nižji pomen
za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti pripisujejo: predzna-
nju, uporabi tehnologije pri pouku predmeta (računalnik, internet, video) de-
lovanju šolskega razvojnega tima ter rezultatom projekta. Dobljeni rezultati
raziskave so lahko v pomoč tudi visokošolskim organizacijam oz. fakultetam
pri izobraževanju bodočih učiteljev ter institucijam, ki usposabljajo učitelje ter
načrtno uvajajo spremembe v šolsko prakso.
Ključne besede: kakovost, vzgojno-izobraževalno delo, informacijsko-
komunikacijska tehnologija, didaktično-metodična usposobljenosti učitelja
Uvod
Vprašanje kakovosti vzgoje in izobraževanja se pojavlja vseskozi od pojava
množičnega šolstva. Z vidika učenca (posameznika) kakovost izobraževanja
lahko pomeni dosežen standard znanja, z vidika šole (institucije) lahko ka-
kovost opredelimo kot učinkovito rabo javnih sredstev, lahko pa o kakovosti
govorimo le kot o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja. Razumevanje in
pomen kakovosti se z odzivanjem na spremembe v družbi in na naše lastne
izkušnje v času spreminja (Barle Lakota 2006).
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.197-211
kakovostnega vzgojno-izobraževalnega
dela
Amalija Žakelj
Univerza na Primorskem
amalija.zakelj@pef.upr.si
Mara Cotič
Univerza na Primorskem
mara.cotic@pef.upr.si
V prispevku predstavljamo mnenjsko raziskavo na vzorcu gimnazijskih uči-
teljev, s katero smo ugotavljali učiteljevo pripisovanje pomena dejavnikom
vzgojno izobraževalnega procesa z vidika kakovosti. Omejili smo se na pouk
ter na nekatere dejavnosti na šoli. Osnovni raziskovalni metodi sta bili de-
skriptivna in kavzalno-neeksperimentalna metoda pedagoškega raziskova-
nja. Največji pomen za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti
pripisujejo: učiteljevi strokovni usposobljenosti predmeta, ki ga poučujejo;
didaktično-metodični usposobljenosti učitelja; opremljenosti šole (didaktična
sredstva, računalniška opremljenost, mediji idr.), ki omogoča uporabo razno-
vrstnih izvorov znanja, ter delovanju predmetnih aktivov na šoli. Nižji pomen
za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti pripisujejo: predzna-
nju, uporabi tehnologije pri pouku predmeta (računalnik, internet, video) de-
lovanju šolskega razvojnega tima ter rezultatom projekta. Dobljeni rezultati
raziskave so lahko v pomoč tudi visokošolskim organizacijam oz. fakultetam
pri izobraževanju bodočih učiteljev ter institucijam, ki usposabljajo učitelje ter
načrtno uvajajo spremembe v šolsko prakso.
Ključne besede: kakovost, vzgojno-izobraževalno delo, informacijsko-
komunikacijska tehnologija, didaktično-metodična usposobljenosti učitelja
Uvod
Vprašanje kakovosti vzgoje in izobraževanja se pojavlja vseskozi od pojava
množičnega šolstva. Z vidika učenca (posameznika) kakovost izobraževanja
lahko pomeni dosežen standard znanja, z vidika šole (institucije) lahko ka-
kovost opredelimo kot učinkovito rabo javnih sredstev, lahko pa o kakovosti
govorimo le kot o zadovoljstvu udeležencev izobraževanja. Razumevanje in
pomen kakovosti se z odzivanjem na spremembe v družbi in na naše lastne
izkušnje v času spreminja (Barle Lakota 2006).
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.197-211
