Page 199 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 199
Mnenja učiteljev o dejavnikih kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela
in politik, ki so usmerjeni v spodbujanje in izboljševanje učenja ter dosežkov
učencev, zato je potrebno spoznati, kako učitelj razmišlja o svojem ravnanju
in ravnanju učencev ter kakšni so odnosi med učiteljevimi notranjimi procesi
in njegovim ravnanjem. Gre za ocenjevanje potreb učencev in skupnosti oz.
učnega okolja, v katerem šola deluje.
Jerebova (2011) učno okolje deli na didaktično, socialno, kurikularno in fi-
zično šolsko okolje. Didaktično okolje predstavlja stil poučevanja, učiteljevo
dobro prakso, prisotnost učnih pripomočkov, konkretnih modelov, plakatov,
slik, polic s filmi in DVD-ji, z različnimi učbeniki in drugimi gradivi. Med so-
cialno okolje je avtorica uvrstila kakovost odnosov, in sicer medvrstniških, z
učitelji, učenci, svetovalnimi delavci, odnos vodstva šole do staršev, učiteljev,
svetovalne službe, učencev ter razredno in šolsko klimo ter kulturo. V kuriku-
larno okolje pa je umestila kakovost in ustreznost kurikula – predmetni učni
načrti, letni delovni načrti učitelja, aktivnost učencev med poukom, učite-
ljeve strategije in motivacije za učenje. Fizično učno okolje Jerebova opisuje
kot opremljenost in urejenost šole ter razreda. Z učinkovitim oblikovanjem
učnega okolja omogočimo učencem občutek varnosti, spodbudo k učenju
in razvoj na vseh področjih (kognitivnem, fizičnem, socialnem in čustvenem)
(Jereb 2011).
Istance in Dumont (2013, 285) učinkovito učno okolje v 21. stoletju strneta
v sedem ključnih točk. Takšno učno okolje je tisto: ki postavlja učenje v sre-
dišče, spodbuja zavzetost za učenje in omogoča učencem, da se dojemajo
kot učenci; v katerem je učenje socialno in pogosto sodelovalno; ki je v naj-
večji meri usklajeno z motivacijo učencev in pomembnostjo čustev; ki je zelo
občutljivo za individualne razlike, vključno s predhodnim znanjem; ki je zah-
tevno za vsakega učenca, vendar brez čezmernega preobremenjevanja; ki
uporablja vrednotenje, usklajeno s cilji, z močnim poudarkom na formativni
povratni informaciji; ki spodbuja horizontalno povezanost med dejavnostmi
in predmeti v šoli ter zunaj nje.
Danes so del vsakdanjega življenja in dela ter seveda tudi učnega okolja
postale oz. vedno bolj postajajo tudi digitalne tehnologije. Informacijsko-
komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) ni več le pripomoček, ki ga
uporabljamo v procesu poučevanja. Omogoča nove pedagoške pristope in
spreminja proces poučevanja in učenja (Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport 2016). Vendar kljub temu, da so digitalne tehnologije že del vsakda-
njega življenja in dela, EU ocenjuje, da v sistemih izobraževanja in usposab-
ljanja po Evropi še niso v celoti izkoriščene (Klančar 2017).
Dokumenti EU opozarjajo tudi na razdrobljenost pristopov pri uvajanju in
uveljavljanju IKT v vzgoji in izobraževanju, kar vse prispeva k povečevanju
199
in politik, ki so usmerjeni v spodbujanje in izboljševanje učenja ter dosežkov
učencev, zato je potrebno spoznati, kako učitelj razmišlja o svojem ravnanju
in ravnanju učencev ter kakšni so odnosi med učiteljevimi notranjimi procesi
in njegovim ravnanjem. Gre za ocenjevanje potreb učencev in skupnosti oz.
učnega okolja, v katerem šola deluje.
Jerebova (2011) učno okolje deli na didaktično, socialno, kurikularno in fi-
zično šolsko okolje. Didaktično okolje predstavlja stil poučevanja, učiteljevo
dobro prakso, prisotnost učnih pripomočkov, konkretnih modelov, plakatov,
slik, polic s filmi in DVD-ji, z različnimi učbeniki in drugimi gradivi. Med so-
cialno okolje je avtorica uvrstila kakovost odnosov, in sicer medvrstniških, z
učitelji, učenci, svetovalnimi delavci, odnos vodstva šole do staršev, učiteljev,
svetovalne službe, učencev ter razredno in šolsko klimo ter kulturo. V kuriku-
larno okolje pa je umestila kakovost in ustreznost kurikula – predmetni učni
načrti, letni delovni načrti učitelja, aktivnost učencev med poukom, učite-
ljeve strategije in motivacije za učenje. Fizično učno okolje Jerebova opisuje
kot opremljenost in urejenost šole ter razreda. Z učinkovitim oblikovanjem
učnega okolja omogočimo učencem občutek varnosti, spodbudo k učenju
in razvoj na vseh področjih (kognitivnem, fizičnem, socialnem in čustvenem)
(Jereb 2011).
Istance in Dumont (2013, 285) učinkovito učno okolje v 21. stoletju strneta
v sedem ključnih točk. Takšno učno okolje je tisto: ki postavlja učenje v sre-
dišče, spodbuja zavzetost za učenje in omogoča učencem, da se dojemajo
kot učenci; v katerem je učenje socialno in pogosto sodelovalno; ki je v naj-
večji meri usklajeno z motivacijo učencev in pomembnostjo čustev; ki je zelo
občutljivo za individualne razlike, vključno s predhodnim znanjem; ki je zah-
tevno za vsakega učenca, vendar brez čezmernega preobremenjevanja; ki
uporablja vrednotenje, usklajeno s cilji, z močnim poudarkom na formativni
povratni informaciji; ki spodbuja horizontalno povezanost med dejavnostmi
in predmeti v šoli ter zunaj nje.
Danes so del vsakdanjega življenja in dela ter seveda tudi učnega okolja
postale oz. vedno bolj postajajo tudi digitalne tehnologije. Informacijsko-
komunikacijska tehnologija (v nadaljevanju IKT) ni več le pripomoček, ki ga
uporabljamo v procesu poučevanja. Omogoča nove pedagoške pristope in
spreminja proces poučevanja in učenja (Ministrstvo za šolstvo, znanost in
šport 2016). Vendar kljub temu, da so digitalne tehnologije že del vsakda-
njega življenja in dela, EU ocenjuje, da v sistemih izobraževanja in usposab-
ljanja po Evropi še niso v celoti izkoriščene (Klančar 2017).
Dokumenti EU opozarjajo tudi na razdrobljenost pristopov pri uvajanju in
uveljavljanju IKT v vzgoji in izobraževanju, kar vse prispeva k povečevanju
199
