Page 192 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 192
ja Kiswarday in Karmen Drljić
spodbujajo, ter spremembo prepričanj o otrocih s PP. Sklepamo lahko, da je
izgrajevanje kompetenc študentov, vključenih v raziskavo, izredno komple-
ksen proces, ki je odvisen tudi od tega, koliko imajo v resnici konkretnih pri-
ložnosti za delo z otroki s PP in ali te priložnosti pridobijo na začetku študija
ali proti koncu. Prav tako lahko izgrajevanje kompetenc povežemo z njihovo
zmožnostjo sodelovanja z drugimi študenti v skupini ter podporo, ki jo dobijo
od mentorja. Izgrajevanje kompetenc prispeva tudi k spremembi prepričanj,
ki so si jih predhodno oblikovali.
Študenti so se pri načrtovanju delavnic srečevali s številnimi izzivi, ki se
glede na analizo povezujejo s pristopi k načrtovanju. Morali so oblikovati kar
se da inkluzivno naravnano okolje, zato so jim izziv predstavljali zagotovitev
ustreznega fizičnega okolja, izbira ustreznih metod in oblik dela, organizacija
časa. Rezultati analize so pokazali tudi, da lahko pristope k načrtovanju pove-
zujemo s sodelovanjem. Če so se študenti želeli znajti v novih okoliščinah, so
morali med sabo sodelovati in obenem znati mentorja prositi za podporo in
pomoč. Zanimivo in dragoceno je tudi, da je raziskava pokazala, da sodelova-
nje lahko povežemo s spremembo prepričanj. S tem, ko so študenti sodelo-
vali in iskali podporo pri mentorju, so se v novih okoliščinah počutili varneje,
saj se z njimi (novimi okoliščinami) niso morali spopadati sami. V sproščenem
delovnem vzdušju, ki se je porodilo v soočanju s konkretnimi in praktičnimi
izzivi ter z učenjem v neformalnih učnih situacijah, je lahko prišlo do spre-
membe stališč, pri čemer je bil trend spreminjanja vedno v smer povečevanja
zaupanja v pomen in vrednost inkluzije.
Ugotovili smo tudi, da motiviranost in dodatni interes, ki je bil posledica
izkušnje dela z otroki s PP, lahko povežemo s spremembami v predhodnem
prepričanju o otrocih s PP. Analiza je tudi pokazala, da se prepričanje o otrocih
s PP povezuje s količino priložnosti, ki jih imajo za neposredno interakcijo z
njimi. Sklepamo lahko, da na osnovi konkretnih izkušenj študenti pod vprašaj
postavijo marsikatero prepričanje, ki je temeljilo zgolj na predstavah ali mitih
(subjektivne teorije). Priložnosti za konkretne izkušnje dela z otroki s PP lahko
povežemo tudi z razgrajevanjem strahu pred neučinkovitostjo v novih okoli-
ščinah. Zapišemo torej lahko, da študent, ki v času študija pridobi konkretne
izkušnje dela z otroki s PP, kasneje vstopa v delo z njimi bolj razbremenjen
predsodkov in napačnih predstav.
Sklepne ugotovitve
Ustvarjalni in prožni pristopi k poučevanju in učenju, ki so osredinjeni na
študenta in spodbujajo njegovo aktivno participacijo v študijskem procesu,
lahko pomembno prispevajo k študentovem razvoju na več nivojih. V naši
192
spodbujajo, ter spremembo prepričanj o otrocih s PP. Sklepamo lahko, da je
izgrajevanje kompetenc študentov, vključenih v raziskavo, izredno komple-
ksen proces, ki je odvisen tudi od tega, koliko imajo v resnici konkretnih pri-
ložnosti za delo z otroki s PP in ali te priložnosti pridobijo na začetku študija
ali proti koncu. Prav tako lahko izgrajevanje kompetenc povežemo z njihovo
zmožnostjo sodelovanja z drugimi študenti v skupini ter podporo, ki jo dobijo
od mentorja. Izgrajevanje kompetenc prispeva tudi k spremembi prepričanj,
ki so si jih predhodno oblikovali.
Študenti so se pri načrtovanju delavnic srečevali s številnimi izzivi, ki se
glede na analizo povezujejo s pristopi k načrtovanju. Morali so oblikovati kar
se da inkluzivno naravnano okolje, zato so jim izziv predstavljali zagotovitev
ustreznega fizičnega okolja, izbira ustreznih metod in oblik dela, organizacija
časa. Rezultati analize so pokazali tudi, da lahko pristope k načrtovanju pove-
zujemo s sodelovanjem. Če so se študenti želeli znajti v novih okoliščinah, so
morali med sabo sodelovati in obenem znati mentorja prositi za podporo in
pomoč. Zanimivo in dragoceno je tudi, da je raziskava pokazala, da sodelova-
nje lahko povežemo s spremembo prepričanj. S tem, ko so študenti sodelo-
vali in iskali podporo pri mentorju, so se v novih okoliščinah počutili varneje,
saj se z njimi (novimi okoliščinami) niso morali spopadati sami. V sproščenem
delovnem vzdušju, ki se je porodilo v soočanju s konkretnimi in praktičnimi
izzivi ter z učenjem v neformalnih učnih situacijah, je lahko prišlo do spre-
membe stališč, pri čemer je bil trend spreminjanja vedno v smer povečevanja
zaupanja v pomen in vrednost inkluzije.
Ugotovili smo tudi, da motiviranost in dodatni interes, ki je bil posledica
izkušnje dela z otroki s PP, lahko povežemo s spremembami v predhodnem
prepričanju o otrocih s PP. Analiza je tudi pokazala, da se prepričanje o otrocih
s PP povezuje s količino priložnosti, ki jih imajo za neposredno interakcijo z
njimi. Sklepamo lahko, da na osnovi konkretnih izkušenj študenti pod vprašaj
postavijo marsikatero prepričanje, ki je temeljilo zgolj na predstavah ali mitih
(subjektivne teorije). Priložnosti za konkretne izkušnje dela z otroki s PP lahko
povežemo tudi z razgrajevanjem strahu pred neučinkovitostjo v novih okoli-
ščinah. Zapišemo torej lahko, da študent, ki v času študija pridobi konkretne
izkušnje dela z otroki s PP, kasneje vstopa v delo z njimi bolj razbremenjen
predsodkov in napačnih predstav.
Sklepne ugotovitve
Ustvarjalni in prožni pristopi k poučevanju in učenju, ki so osredinjeni na
študenta in spodbujajo njegovo aktivno participacijo v študijskem procesu,
lahko pomembno prispevajo k študentovem razvoju na več nivojih. V naši
192
