Page 193 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 193
Različni pristopi k spodbujanju razvoja inkluzivnih kompetenc študentov razrednega pouka
Preglednica 2 Povezanost med posameznimi pojmi
(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12)
(1) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(2) 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 0
(3) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(4) 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0
(5) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0
(6) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(7) 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
(8) 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1
(9) 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0
(10) 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0
(11) 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0
(12) 0000000 10 000
Opombe Naslovi stolpcev/vrstic: (1) Integracija, (2) kompetence, (3) učinkovitost, (4) izzivi, (5)
motiviranost, (6) osebni razvoj, (7) prepričanje o otrocih s PP, (8) priložnosti, (9) pristopi, (10)
sodelovanje, (11) sprememba prepričanj, (12) strah.
raziskavi ugotavljamo, da se v ustvarjalnem učnem okolju, ki študenta posta-
vlja pred izziv, sproži proces spreminjanja prepričanj in stališč. Ta proces štu-
denta ozavesti o lastni vlogi in odgovornosti pri izgrajevanju profesionalnih
in osebnostnih kompetenc. V učnem okolju, v katerem je študent postavljen
pred »učni« izziv, kjer so napake in negotovost del učnega procesa in je po-
stavljanje vprašanj zato tudi močno zaželeno, se študent počuti varnega pri
iskanju različnih odgovorov na zastavljene izzive. Možnost preverjanja ustre-
znosti svojih rešitev pri drugih študentih, s katerimi sodeluje, in pri mentorju
utrjuje zavedanje in pomen vrednote sodelovanja v inkluziji, kar zmanjšuje
občutek nemoči in negotovosti, celo strahu, in omogoča večjo ustvarjalnost
ter usmerjenost v iskanje učinkovitih in zanimivih rešitev. Pomembna je tudi
ugotovitev, ki kaže na povezanost izgrajevanja kompetenc študentov štu-
dijskega programa Razredni pouk s primanjkovanjem konkretnih izkušenj z
otroki s PP ter s predhodnimi prepričanji o njih in o inkluziji nasploh. K iz-
grajevanju kompetenc lahko pripomore tvorno sodelovanje med študenti in
mentorji. Končni izid pa se kaže v spremembi stališč tako do otrok s PP kot
do inkluzije.
Ustvarjalni in prožni pristopi k poučevanju in učenju omogočajo oblikova-
nje kompleksne učne situacije, v kateri lahko študent preko aktivne, sodelo-
valne in raziskovalno naravnane vključenosti izgrajuje svojo profesionalno in
osebnostno podobo ter redefinira nekatera stereotipna stališča o osebah s
193
Preglednica 2 Povezanost med posameznimi pojmi
(1) (2) (3) (4) (5) (6) (7) (8) (9) (10) (11) (12)
(1) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(2) 0 0 0 0 0 0 1 1 0 1 1 0
(3) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(4) 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0 0 0
(5) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 1 0
(6) 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0 0
(7) 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0 0 0
(8) 0 1 0 0 0 0 1 0 0 0 0 1
(9) 0 0 0 1 0 0 0 0 0 1 0 0
(10) 0 1 0 0 0 0 0 0 1 0 1 0
(11) 0 1 0 0 1 0 0 0 0 1 0 0
(12) 0000000 10 000
Opombe Naslovi stolpcev/vrstic: (1) Integracija, (2) kompetence, (3) učinkovitost, (4) izzivi, (5)
motiviranost, (6) osebni razvoj, (7) prepričanje o otrocih s PP, (8) priložnosti, (9) pristopi, (10)
sodelovanje, (11) sprememba prepričanj, (12) strah.
raziskavi ugotavljamo, da se v ustvarjalnem učnem okolju, ki študenta posta-
vlja pred izziv, sproži proces spreminjanja prepričanj in stališč. Ta proces štu-
denta ozavesti o lastni vlogi in odgovornosti pri izgrajevanju profesionalnih
in osebnostnih kompetenc. V učnem okolju, v katerem je študent postavljen
pred »učni« izziv, kjer so napake in negotovost del učnega procesa in je po-
stavljanje vprašanj zato tudi močno zaželeno, se študent počuti varnega pri
iskanju različnih odgovorov na zastavljene izzive. Možnost preverjanja ustre-
znosti svojih rešitev pri drugih študentih, s katerimi sodeluje, in pri mentorju
utrjuje zavedanje in pomen vrednote sodelovanja v inkluziji, kar zmanjšuje
občutek nemoči in negotovosti, celo strahu, in omogoča večjo ustvarjalnost
ter usmerjenost v iskanje učinkovitih in zanimivih rešitev. Pomembna je tudi
ugotovitev, ki kaže na povezanost izgrajevanja kompetenc študentov štu-
dijskega programa Razredni pouk s primanjkovanjem konkretnih izkušenj z
otroki s PP ter s predhodnimi prepričanji o njih in o inkluziji nasploh. K iz-
grajevanju kompetenc lahko pripomore tvorno sodelovanje med študenti in
mentorji. Končni izid pa se kaže v spremembi stališč tako do otrok s PP kot
do inkluzije.
Ustvarjalni in prožni pristopi k poučevanju in učenju omogočajo oblikova-
nje kompleksne učne situacije, v kateri lahko študent preko aktivne, sodelo-
valne in raziskovalno naravnane vključenosti izgrajuje svojo profesionalno in
osebnostno podobo ter redefinira nekatera stereotipna stališča o osebah s
193
