Page 200 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 200
lija Žakelj in Mara Cotič
digitalnega razkoraka v EU med tistimi, ki imajo dostop do inovativnega, na
tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa do takega izo-
braževanja nimajo (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 2016).
Omenjene študije opozarjajo, da uvajanje IKT spremljajo pričakovanja, da
bomo z njo pouk naravnali individualnim potrebam in spoznavnim zmožno-
stim učencev. To je za kakovost pouka zelo pomembno, vendar še ni dovolj
raziskano, kako to doseči, katere metode in oblike dela ter katera dodatna
znanja bi učitelji potrebovali pri uporabi IKT pri pouku.
Domnevamo lahko, da je med drugim tudi to vodilo Vlado Republike Slo-
venije, da je sprejela strateški dokument »Digitalna Slovenija 2020: strategija
razvoja informacijske družbe do leta 2020« za digitalizacijo Slovenije z inten-
zivno in inovativno uporabo IKT ter interneta v vseh segmentih družbe, v ka-
terem je izpostavljeno, da je treba formalni in neformalni šolski prostor od-
preti novim idejam ter prilagoditi novim generacijam, potrebam izobraževa-
nja za nova digitalna delovna mesta in enakopravno vključevanje vseh ge-
neracij v evropsko digitalno družbo (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
2016).
Opredelitev problema in metodologija
Namen in cilji raziskave
Z empirično raziskavo smo se usmerili na ugotavljanje mnenj učiteljev o de-
javnikih kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Omejili smo
se na dejavnike učenja in poučevanja pri pouku ter na dejavnike vzgojno-
izobraževalnega dela na šoli.
Cilji raziskave:
– ugotoviti učiteljevo pripisovanje pomena dejavnikom vzgojno-izobra-
ževalnega procesa pri pouku z vidika kakovostnega učenja in pouče-
vanja;
– ugotoviti učiteljevo pripisovanje pomena dejavnikom vzgojno-izobra-
ževalnega procesa na šoli z vidika kakovostnega delovanja šole kot
vzgojno-izobraževalne institucije.
Vzorec
V vzorec je bilo vključenih 80 učiteljev iz izobraževalnega programa splošne
gimnazije, od tega 26 moških (33 ) in 54 (67 ) žensk. 13 anketirancev je
imelo od 6 do 15 let delovnih izkušenj, 33 od 16 do 25 let. Največ anketiran-
cev je imelo od 26 do 35 let delovnih izkušenj (40 ), več kot 35 let delovnih
izkušenj pa je imelo 14 anketirancev.
200
digitalnega razkoraka v EU med tistimi, ki imajo dostop do inovativnega, na
tehnologiji temelječega izobraževanja, in tistimi, ki dostopa do takega izo-
braževanja nimajo (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport 2016).
Omenjene študije opozarjajo, da uvajanje IKT spremljajo pričakovanja, da
bomo z njo pouk naravnali individualnim potrebam in spoznavnim zmožno-
stim učencev. To je za kakovost pouka zelo pomembno, vendar še ni dovolj
raziskano, kako to doseči, katere metode in oblike dela ter katera dodatna
znanja bi učitelji potrebovali pri uporabi IKT pri pouku.
Domnevamo lahko, da je med drugim tudi to vodilo Vlado Republike Slo-
venije, da je sprejela strateški dokument »Digitalna Slovenija 2020: strategija
razvoja informacijske družbe do leta 2020« za digitalizacijo Slovenije z inten-
zivno in inovativno uporabo IKT ter interneta v vseh segmentih družbe, v ka-
terem je izpostavljeno, da je treba formalni in neformalni šolski prostor od-
preti novim idejam ter prilagoditi novim generacijam, potrebam izobraževa-
nja za nova digitalna delovna mesta in enakopravno vključevanje vseh ge-
neracij v evropsko digitalno družbo (Ministrstvo za šolstvo, znanost in šport
2016).
Opredelitev problema in metodologija
Namen in cilji raziskave
Z empirično raziskavo smo se usmerili na ugotavljanje mnenj učiteljev o de-
javnikih kakovostnega vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Omejili smo
se na dejavnike učenja in poučevanja pri pouku ter na dejavnike vzgojno-
izobraževalnega dela na šoli.
Cilji raziskave:
– ugotoviti učiteljevo pripisovanje pomena dejavnikom vzgojno-izobra-
ževalnega procesa pri pouku z vidika kakovostnega učenja in pouče-
vanja;
– ugotoviti učiteljevo pripisovanje pomena dejavnikom vzgojno-izobra-
ževalnega procesa na šoli z vidika kakovostnega delovanja šole kot
vzgojno-izobraževalne institucije.
Vzorec
V vzorec je bilo vključenih 80 učiteljev iz izobraževalnega programa splošne
gimnazije, od tega 26 moških (33 ) in 54 (67 ) žensk. 13 anketirancev je
imelo od 6 do 15 let delovnih izkušenj, 33 od 16 do 25 let. Največ anketiran-
cev je imelo od 26 do 35 let delovnih izkušenj (40 ), več kot 35 let delovnih
izkušenj pa je imelo 14 anketirancev.
200
