Page 201 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 201
Mnenja učiteljev o dejavnikih kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela

Opis instrumentarija
Uporabili smo anketni vprašalnik, s katerim smo ugotavljali mnenja učite-
ljev o dejavnikih učenja in poučevanja pri pouku ter mnenja učiteljev o
dejavnikih vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Anketiranje je pote-
kalo prek spletne aplikacije 1ka v mesecu maju 2016. Vprašalnik je bil obli-
kovan na osnovi teoretičnih izhodišč Hattija (2009) o dejavnikih vzgojno-
izobraževalnega procesa, kot so: učiteljevo poznavanje stroke in pedagoških
vsebin; pomen kvalitete poučevanja; sodelovanje učitelja in učenca (kako-
vost odnosa učitelj – učenec); profesionalni razvoj; učiteljeva pričakovanja;
predznanje učencev; določene trditve o aktivnosti, vlogi in sodelovanju uči-
telja ter učenca pa smo povzeli iz raziskave Valenčič Zuljanove idr. (2012). An-
ketiranci so na 5-stopenjski ocenjevalni lestvici ocenjevali pomen dejavnikov
vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku in na ravni šole z vidika kako-
vostnega delovanja vzgojno-izobraževalnega procesa. Posamezne postavke
so anketiranci ocenjevali na petstopenjski ocenjevalni lestvici: 1 – sploh ne
prispevajo, 2 – v glavnem ne prispevajo 3 – srednje prispevajo, 4 – v glavnem
prispevajo, 5 – zelo prispevajo.

Postopek obdelave podatkov
V raziskavi smo uporabili deskriptivno in kavzalno-neeksperimentalno me-
todo pedagoškega raziskovanja. Podatke smo obdelali s pomočjo računalni-
škega programa IBM SPSS Statistics 23 in s pomočjo orodja R for Windows.

Rezultati in razprava
Mnenja učiteljev o dejavnikih učenja in poučevanja pri pouku
Zanimal nas je pomen, ki ga za kakovostno učenje in poučevanje učite-
lji pripisujejo dejavnikom vzgojno-izobraževalnega procesa pri pouku, kot
so: didaktično-metodična usposobljenost učitelja, strokovna usposobljenost
učitelja, problemski pouk, predznanje učencev, redna uporaba tehnologije
pri pouku predmeta, seznanitev učencev s cilji učenja, sodelovanje učencev
pri načrtovanju pouka, sodelovanje učitelja v predmetnem aktivu na šoli,
sodelovanje učitelja v šolskem razvojnem timu.

Rezultati kažejo, da respondenti največji pomen za kakovostno učenje in
poučevanje pripisujejo strokovni usposobljenosti učitelja (M = 4,7), sledijo
didaktično-metodično znanje (M = 4,3), seznanitev učencev s cilji učenja (M
= 4,1) ter sodelovanje učitelja v predmetnem aktivu na šoli (M = 4,1). Neko-
liko manjši pomen pripisujejo problemskemu pouku (M = 3,7) ter sodelovanju
učencev pri načrtovanju pouka (M = 3,7). Najnižji pomen učitelji pripisujejo

201
   196   197   198   199   200   201   202   203   204   205   206