Page 203 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 203
Mnenja učiteljev o dejavnikih kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela
vsebinsko znanje predmeta, ki ga poučujejo, zelo prispeva h kakovostnemu
vzgojno-izobraževalnemu delu pri pouku, in 31 učiteljev meni, da v glav-
nem prispeva; 44 učiteljev meni, da didaktično-metodično znanje zelo pri-
speva h kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu delu pri pouku, in prav
tako 44 učiteljev meni, da v glavnem prispeva; 23 učiteljev meni, da se-
znanitev učencev s cilji in standardi znanja zelo prispeva h kakovostnemu
vzgojno-izobraževalnemu delu pri pouku, ter 62 učiteljev, da v glavnem
prispeva.
Večina učiteljev tudi meni, da problemski pouk, sodelovanje učencev pri
načrtovanju in izvajanju pouka ter redna uporaba tehnologije od srednje pri-
spevajo do v glavnem prispevajo h kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu
delu: 33 učiteljev meni, da problemsko učenje srednje prispeva, in 51 uči-
teljev, da v glavnem prispeva; 29 učiteljev meni, da sodelovanje učencev
pri načrtovanju in izvajanju pouka srednje prispeva, in 39 učiteljev, da v
glavnem prispeva; 33 učiteljev meni, da redna uporaba tehnologije pri po-
uku predmeta (računalnik, internet, video) srednje prispeva, in 33 učiteljev,
da v glavnem prispeva. 13 učiteljev meni, da predznanje učenca v glavnem
prispeva k nadaljnjemu učinkovitemu učenju in poučevanju, in nihče ni mne-
nja, da zelo prispeva, 62 učiteljev pa meni, da srednje prispeva.
Tako kot anketiranci v raziskavi največji pomen za kakovostno učenje
in poučevanje pripisujejo strokovni usposobljenosti učitelja in didaktično-
metodičnemu znanju učitelja, tudi Hattie (2009) tema dvema dejavnikoma
pouka pripisuje pomembno vlogo za kakovosten pouk. Hattie (2009) je
vplive učiteljevega dela na dosežke učencev razvrstil v naslednje sklope: pro-
grami izobraževanj, poznavanje stroke/pedagoških vsebin; pomen kvalitete
poučevanja; kakovost odnosa učitelj–učenec; profesionalni razvoj, učiteljeva
pričakovanja. Avtor izpostavlja pomen tistih programov izobraževanj za uči-
telje (študijski programi dodiplomskega izobraževanja), ki omogočajo oza-
veščanje, spreminjanje in razvijanje učiteljevih konceptov poučevanja. Za
visoke učne dosežke mora učitelj predstavljati poglobljene vidike vsebine in
ustrezne učne kontekste.
Dober učitelj je pripravljen deliti izkušnje in pričakovanja z drugimi, zna
zbirati evidence o izvedenih procesih v razredu in analizira učne prakse, za-
gotavlja pogoje za kakovostno učenje in poučevanje. Prav tako pa so po-
membne učiteljeve veščine, kot so: znati poslušati, empatija, upoštevati per-
spektive učencev, posredovati povratne informacije za samovrednotenje.
Dober učitelj gradi odnose z učenci, jim pomaga, da razvijejo strategije uče-
nja predmeta (Hattie 2009).
Iz rezultatov, da učitelji »predhodnemu širšemu znanju« učencev pripisu-
203
vsebinsko znanje predmeta, ki ga poučujejo, zelo prispeva h kakovostnemu
vzgojno-izobraževalnemu delu pri pouku, in 31 učiteljev meni, da v glav-
nem prispeva; 44 učiteljev meni, da didaktično-metodično znanje zelo pri-
speva h kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu delu pri pouku, in prav
tako 44 učiteljev meni, da v glavnem prispeva; 23 učiteljev meni, da se-
znanitev učencev s cilji in standardi znanja zelo prispeva h kakovostnemu
vzgojno-izobraževalnemu delu pri pouku, ter 62 učiteljev, da v glavnem
prispeva.
Večina učiteljev tudi meni, da problemski pouk, sodelovanje učencev pri
načrtovanju in izvajanju pouka ter redna uporaba tehnologije od srednje pri-
spevajo do v glavnem prispevajo h kakovostnemu vzgojno-izobraževalnemu
delu: 33 učiteljev meni, da problemsko učenje srednje prispeva, in 51 uči-
teljev, da v glavnem prispeva; 29 učiteljev meni, da sodelovanje učencev
pri načrtovanju in izvajanju pouka srednje prispeva, in 39 učiteljev, da v
glavnem prispeva; 33 učiteljev meni, da redna uporaba tehnologije pri po-
uku predmeta (računalnik, internet, video) srednje prispeva, in 33 učiteljev,
da v glavnem prispeva. 13 učiteljev meni, da predznanje učenca v glavnem
prispeva k nadaljnjemu učinkovitemu učenju in poučevanju, in nihče ni mne-
nja, da zelo prispeva, 62 učiteljev pa meni, da srednje prispeva.
Tako kot anketiranci v raziskavi največji pomen za kakovostno učenje
in poučevanje pripisujejo strokovni usposobljenosti učitelja in didaktično-
metodičnemu znanju učitelja, tudi Hattie (2009) tema dvema dejavnikoma
pouka pripisuje pomembno vlogo za kakovosten pouk. Hattie (2009) je
vplive učiteljevega dela na dosežke učencev razvrstil v naslednje sklope: pro-
grami izobraževanj, poznavanje stroke/pedagoških vsebin; pomen kvalitete
poučevanja; kakovost odnosa učitelj–učenec; profesionalni razvoj, učiteljeva
pričakovanja. Avtor izpostavlja pomen tistih programov izobraževanj za uči-
telje (študijski programi dodiplomskega izobraževanja), ki omogočajo oza-
veščanje, spreminjanje in razvijanje učiteljevih konceptov poučevanja. Za
visoke učne dosežke mora učitelj predstavljati poglobljene vidike vsebine in
ustrezne učne kontekste.
Dober učitelj je pripravljen deliti izkušnje in pričakovanja z drugimi, zna
zbirati evidence o izvedenih procesih v razredu in analizira učne prakse, za-
gotavlja pogoje za kakovostno učenje in poučevanje. Prav tako pa so po-
membne učiteljeve veščine, kot so: znati poslušati, empatija, upoštevati per-
spektive učencev, posredovati povratne informacije za samovrednotenje.
Dober učitelj gradi odnose z učenci, jim pomaga, da razvijejo strategije uče-
nja predmeta (Hattie 2009).
Iz rezultatov, da učitelji »predhodnemu širšemu znanju« učencev pripisu-
203
