Page 205 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 205
Mnenja učiteljev o dejavnikih kakovostnega vzgojno-izobraževalnega dela
ljati z vse večjim pretokom informacij, ki omogoča vzpostavitev avtonomnej-
ših učnih okolij z bogatejšo učno vsebino (Gerlič 2011).
Klančar (2017, 64) navaja prednosti uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem
procesu pri pouku: računalnik omogoča hitro in ustrezno povratno infor-
macijo, ki je nepristranska in neosebna (Kmetič 2008; Ministrstvo za šolstvo
in šport 2011); računalniški programi omogočajo dobro vizualizacijo celo v
tridimenzionalnem prostoru in modeliranje ter simuliranje realnih pojavov
in problemov (Kmetič 2008); omogoča razvijanje algoritmičnega mišljenja
(Kmetič 2008); IKT lahko kompenzira različne primanjkljaje učencev (učne,
motorične, itd.) (Seo in Woo 2010; Siemens Räsänen idr. 2009; Muir-Herzig
2004).
Mnenja učiteljev o dejavnikih vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli
V drugem sklopu nas zanimalo, kolikšen pomen za kakovostno delovanje
šole kot vzgojno-izobraževalne institucije učitelji pripisujejo dejavnikom
vzgojno izobraževalnega procesa na šoli, kot so: sodelovanje šole z zunanjimi
institucijami, interno usposabljanje učiteljev, zunanje strokovno usposablja-
nje učiteljev, sodelovanje šole pri nacionalnih projektih, sodelovanje šole pri
mednarodnih projektih, delovanje predmetnih aktivov na šoli, organizira-
nje individualiziranega dela, pomoč učencem z učnimi težavami, dodatne
dejavnosti za uspešnejše učence, redna uporaba učne tehnologije, kot je:
računalnik, internet, video, rezultati projektov.
Ugotovili smo, da učitelji dodatnim dejavnostim za uspešnejše učence (M
= 4,5) ter pomoči učencem z učnimi težavami (M = 4,4) pripisujejo največji po-
men za kakovostno vzgojno-izobraževalnemu delu na šoli. Sledijo delovanje
predmetnih aktivov na šoli (M = 4,1); organiziranje individualiziranega dela
(upoštevajoč različne sposobnosti učencev) (M = 4,3); redna uporaba učnih
tehnologij, kot so: računalnik, internet, video . . . (M = 4,2).
Nekoliko manjši pomen pripisujejo sodelovanju šole s pomembnimi ak-
terji s področja vzgoje in izobraževanja (s fakultetami, Zavodom za šol-
stvo . . .) (M = 3,8); sodelovanju šole pri mednarodnih projektih (M = 3,8); in-
ternemu usposabljanju učiteljev (delavnice, seminarji, predavanja na šoli . . .)
(M = 3,7); sodelovanju šole pri nacionalnih projektih (M = 3,7) ter zunanjemu
usposabljanju učiteljev (M = 3,7). Najnižji pomen za kakovostno vzgojno-
izobraževalno delo na šoli učitelji pripisujejo delovanju šolskega razvojnega
tima (M = 3,4) in rezultatom projektov (M = 3,0).
Največ učiteljev meni, da delovanje predmetnih aktivov na šoli, organizi-
ranje individualiziranega dela, pomoč učencem z učnimi težavami, uporaba
učne tehnologije, dodatne dejavnosti za uspešnejše učence v glavnem pri-
205
ljati z vse večjim pretokom informacij, ki omogoča vzpostavitev avtonomnej-
ših učnih okolij z bogatejšo učno vsebino (Gerlič 2011).
Klančar (2017, 64) navaja prednosti uporabe IKT v vzgojno-izobraževalnem
procesu pri pouku: računalnik omogoča hitro in ustrezno povratno infor-
macijo, ki je nepristranska in neosebna (Kmetič 2008; Ministrstvo za šolstvo
in šport 2011); računalniški programi omogočajo dobro vizualizacijo celo v
tridimenzionalnem prostoru in modeliranje ter simuliranje realnih pojavov
in problemov (Kmetič 2008); omogoča razvijanje algoritmičnega mišljenja
(Kmetič 2008); IKT lahko kompenzira različne primanjkljaje učencev (učne,
motorične, itd.) (Seo in Woo 2010; Siemens Räsänen idr. 2009; Muir-Herzig
2004).
Mnenja učiteljev o dejavnikih vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli
V drugem sklopu nas zanimalo, kolikšen pomen za kakovostno delovanje
šole kot vzgojno-izobraževalne institucije učitelji pripisujejo dejavnikom
vzgojno izobraževalnega procesa na šoli, kot so: sodelovanje šole z zunanjimi
institucijami, interno usposabljanje učiteljev, zunanje strokovno usposablja-
nje učiteljev, sodelovanje šole pri nacionalnih projektih, sodelovanje šole pri
mednarodnih projektih, delovanje predmetnih aktivov na šoli, organizira-
nje individualiziranega dela, pomoč učencem z učnimi težavami, dodatne
dejavnosti za uspešnejše učence, redna uporaba učne tehnologije, kot je:
računalnik, internet, video, rezultati projektov.
Ugotovili smo, da učitelji dodatnim dejavnostim za uspešnejše učence (M
= 4,5) ter pomoči učencem z učnimi težavami (M = 4,4) pripisujejo največji po-
men za kakovostno vzgojno-izobraževalnemu delu na šoli. Sledijo delovanje
predmetnih aktivov na šoli (M = 4,1); organiziranje individualiziranega dela
(upoštevajoč različne sposobnosti učencev) (M = 4,3); redna uporaba učnih
tehnologij, kot so: računalnik, internet, video . . . (M = 4,2).
Nekoliko manjši pomen pripisujejo sodelovanju šole s pomembnimi ak-
terji s področja vzgoje in izobraževanja (s fakultetami, Zavodom za šol-
stvo . . .) (M = 3,8); sodelovanju šole pri mednarodnih projektih (M = 3,8); in-
ternemu usposabljanju učiteljev (delavnice, seminarji, predavanja na šoli . . .)
(M = 3,7); sodelovanju šole pri nacionalnih projektih (M = 3,7) ter zunanjemu
usposabljanju učiteljev (M = 3,7). Najnižji pomen za kakovostno vzgojno-
izobraževalno delo na šoli učitelji pripisujejo delovanju šolskega razvojnega
tima (M = 3,4) in rezultatom projektov (M = 3,0).
Največ učiteljev meni, da delovanje predmetnih aktivov na šoli, organizi-
ranje individualiziranega dela, pomoč učencem z učnimi težavami, uporaba
učne tehnologije, dodatne dejavnosti za uspešnejše učence v glavnem pri-
205
