Page 208 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 208
lija Žakelj in Mara Cotič
V tem kontekstu velja omeniti tudi finski raziskovalki Niemi in Jakku-
Sihvonen (2006), ki izpostavljata pomen raziskovanja za učitelje in poudar-
jata, da je osnovno vodilo izobraževanja učiteljev prav raziskovanje; pomen
le-tega utemeljujeta: »Učitelji morajo biti seznanjeni z najnovejšimi raziska-
vami poučevanja in učenja; morajo znati rezultate raziskav premišljeno pre-
našati v prakso in biti ustrezno akademsko in strokovno usposobljeni za raz-
iskovanje, saj jim to znanje omogoča sistematično načrtovanje poučevanja,
razvijanje socialnih in etičnih dimenzij pedagoškega poklica ter prevzema-
nje odgovornejših mest v družbi.« Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo smiselno
raziskati vzroke, zakaj dobri rezultati projektov ne zaživijo v praksi.
Čeprav smo danes priča vedno hitrejšemu prodiranju tehnologije v sloven-
ske šole, še zlasti zato, ker je IKT-tehnologija prilagojena pedagoškim zahte-
vam in informacijsko-komunikacijska tehnologija postaja vedno pogostejši
učni pripomoček, učitelji redni uporabi tehnologije pri pouku pripisujejo
nižji pomen. Uporabo tehnologije kot pomemben dejavnik kakovostnega
vzgojno-izobraževalnega dela vidijo predvsem na ravni šole kot celote, manj
pa neposredno pri pouku. Ne glede na rezultate in vzroke, ki jih imajo učitelji,
pa uporaba tehnologije pri pouku od učitelja zahteva določene spremembe
v pristopih učenja in poučevanja. Lahko domnevamo, da ta dva procesa ne
tečeta povsem vzajemno.
Sklep
V raziskavi so nas zanimala mnenja učiteljev o dejavnikih kakovostnega
vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Anketni vprašalnik je zajel dejav-
nike pouka in dejavnike procesa na šoli.
Največji pomen za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti
pripisujejo: učiteljevi strokovni usposobljenosti za poučevanje predmeta, ki
ga poučuje; didaktično-metodični usposobljenosti učitelja; dodatnim de-
javnostim za nadarjene učence; pomoči učencem z učnimi težavami; orga-
niziranju individualiziranega dela na šoli (upoštevajoč različne sposobnosti
učencev); opremljenosti šole (didaktična sredstva, računalniška opremlje-
nost, mediji idr.), ki omogoča uporabo raznovrstnih izvorov znanja; delova-
nju predmetnih aktivov na šoli.
Nižji pomen za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti pripi-
sujejo: predznanju, redni uporabi tehnologije pri pouku predmeta (računal-
nik, internet, video); delovanju šolskega razvojnega tima; zunanjemu uspo-
sabljanju učiteljev; sodelovanju učitelja v projektu; rezultatom projekta.
Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo smiselno raziskati vzroke, zakaj učitelji
predznanju pripisujejo najnižji pomen, ko bi lahko prispevalo h kakovo-
208
V tem kontekstu velja omeniti tudi finski raziskovalki Niemi in Jakku-
Sihvonen (2006), ki izpostavljata pomen raziskovanja za učitelje in poudar-
jata, da je osnovno vodilo izobraževanja učiteljev prav raziskovanje; pomen
le-tega utemeljujeta: »Učitelji morajo biti seznanjeni z najnovejšimi raziska-
vami poučevanja in učenja; morajo znati rezultate raziskav premišljeno pre-
našati v prakso in biti ustrezno akademsko in strokovno usposobljeni za raz-
iskovanje, saj jim to znanje omogoča sistematično načrtovanje poučevanja,
razvijanje socialnih in etičnih dimenzij pedagoškega poklica ter prevzema-
nje odgovornejših mest v družbi.« Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo smiselno
raziskati vzroke, zakaj dobri rezultati projektov ne zaživijo v praksi.
Čeprav smo danes priča vedno hitrejšemu prodiranju tehnologije v sloven-
ske šole, še zlasti zato, ker je IKT-tehnologija prilagojena pedagoškim zahte-
vam in informacijsko-komunikacijska tehnologija postaja vedno pogostejši
učni pripomoček, učitelji redni uporabi tehnologije pri pouku pripisujejo
nižji pomen. Uporabo tehnologije kot pomemben dejavnik kakovostnega
vzgojno-izobraževalnega dela vidijo predvsem na ravni šole kot celote, manj
pa neposredno pri pouku. Ne glede na rezultate in vzroke, ki jih imajo učitelji,
pa uporaba tehnologije pri pouku od učitelja zahteva določene spremembe
v pristopih učenja in poučevanja. Lahko domnevamo, da ta dva procesa ne
tečeta povsem vzajemno.
Sklep
V raziskavi so nas zanimala mnenja učiteljev o dejavnikih kakovostnega
vzgojno-izobraževalnega procesa na šoli. Anketni vprašalnik je zajel dejav-
nike pouka in dejavnike procesa na šoli.
Največji pomen za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti
pripisujejo: učiteljevi strokovni usposobljenosti za poučevanje predmeta, ki
ga poučuje; didaktično-metodični usposobljenosti učitelja; dodatnim de-
javnostim za nadarjene učence; pomoči učencem z učnimi težavami; orga-
niziranju individualiziranega dela na šoli (upoštevajoč različne sposobnosti
učencev); opremljenosti šole (didaktična sredstva, računalniška opremlje-
nost, mediji idr.), ki omogoča uporabo raznovrstnih izvorov znanja; delova-
nju predmetnih aktivov na šoli.
Nižji pomen za kakovostno vzgojno-izobraževalno delo respondenti pripi-
sujejo: predznanju, redni uporabi tehnologije pri pouku predmeta (računal-
nik, internet, video); delovanju šolskega razvojnega tima; zunanjemu uspo-
sabljanju učiteljev; sodelovanju učitelja v projektu; rezultatom projekta.
Z nadaljnjimi raziskavami bi bilo smiselno raziskati vzroke, zakaj učitelji
predznanju pripisujejo najnižji pomen, ko bi lahko prispevalo h kakovo-
208
