Page 238 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 238
va Bratož
in Pirih 2017).¹ Za ta namen smo raziskovalci, vključeni v projekt, razvili raz-
lične spletne vprašalnike za izbrane starostne skupine otrok, preučiti pa smo
želeli možnost rabe spletnega vprašalnika tudi za tretješolce.
Poleg analize rabe spletnega vprašalnika je cilj pričujočega prispevka tudi
preučiti in predstaviti proces oblikovanja vprašalnika za izbrano starostno
skupino. Na osnovi pregleda literature na področju ugotavljanja stališč otrok
smo se v okviru projekta odločili za neposredno anketiranje tretješolcev,
medtem ko smo pri mlajših učencih in predšolskih otrocih oblikovali vprašal-
nike za starše. Dandanes številni avtorji (Read in Fine 2005; De Leeuw 2011; De
Leeuw, Borgers in Smith 2004; Fuchs 2005) zagovarjajo stališče, da je smiselno
stališča in mnenja otrok pridobivati neposredno od otrok samih in ne preko
posrednikov, tj. staršev, učiteljev itd. Otroci in mladostniki so kompetentni
respondenti, ki lahko sami izražajo stališča in mnenja in so verodostojnejši
vir podatkov za stvari, ki se nanašajo na njih same (Fuchs 2005). Avtorji pou-
darjajo tudi, da velja otroke, stare od 7 do 18 let, obravnavati kot posebno sku-
pino, pri kateri moramo za razliko od odraslih upoštevati določene lastnosti,
kot so kognitivni razvoj, sporazumevalne in socialne zmožnosti ipd. Pri tem
moramo seveda upoštevati dejstvo, da gre pri tej populaciji vse prej kot za
homogeno skupino. De Leeuw (2011) navaja, da otroci pred sedmim letom
starosti še nimajo ustrezno razvitih kognitivnih zmožnosti, da bi lahko siste-
matično in učinkovito izpolnili vprašalnike. Pri sedmem letu starosti pa pride
do večjega premika v kognitivnem in socialnem razvoju otroka, zato lahko
po sedmem letu otroke anketiramo neposredno. Pri tem pa velja pravilo, da
se zanesljivost njihovih odgovorov povečuje z leti. Zato je tudi priporočljivo
pri različnih starostnih skupinah zbirati podatke zlasti o temah, za katere so
otroci lahko najzanesljivejši respondenti, kot so npr. njihova občutja, stališča
o določeni temi ipd.
Anketiranje in otrokov kognitivni razvoj
Otrokove kognitivne, komunikacijske in socialne zmožnosti se z leti razvijajo,
kar pomeni, da bi bilo nesmiselno uporabiti enake metode in strategije z
različno starimi otroki. Številni avtorji zato poudarjajo, da je otrokov kogni-
tivni razvoj ključni dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri anketiranju mlajših
otrok (Borgers, Leeuw in Hox 2000; Bell 2007). Navzlic številnim razlikam med
starostnimi stopnjami, ki izhajajo iz različnih dednih dispozicij, stopenj uče-
¹ Gre za projekt Evropskega strukturnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport. Glavni cilj projekta je izdelati in razviti raznojezičnosti naklonjeno okolje v Sloveniji (ht-
tps://jezikistejejo.splet.arnes.si/).
238
in Pirih 2017).¹ Za ta namen smo raziskovalci, vključeni v projekt, razvili raz-
lične spletne vprašalnike za izbrane starostne skupine otrok, preučiti pa smo
želeli možnost rabe spletnega vprašalnika tudi za tretješolce.
Poleg analize rabe spletnega vprašalnika je cilj pričujočega prispevka tudi
preučiti in predstaviti proces oblikovanja vprašalnika za izbrano starostno
skupino. Na osnovi pregleda literature na področju ugotavljanja stališč otrok
smo se v okviru projekta odločili za neposredno anketiranje tretješolcev,
medtem ko smo pri mlajših učencih in predšolskih otrocih oblikovali vprašal-
nike za starše. Dandanes številni avtorji (Read in Fine 2005; De Leeuw 2011; De
Leeuw, Borgers in Smith 2004; Fuchs 2005) zagovarjajo stališče, da je smiselno
stališča in mnenja otrok pridobivati neposredno od otrok samih in ne preko
posrednikov, tj. staršev, učiteljev itd. Otroci in mladostniki so kompetentni
respondenti, ki lahko sami izražajo stališča in mnenja in so verodostojnejši
vir podatkov za stvari, ki se nanašajo na njih same (Fuchs 2005). Avtorji pou-
darjajo tudi, da velja otroke, stare od 7 do 18 let, obravnavati kot posebno sku-
pino, pri kateri moramo za razliko od odraslih upoštevati določene lastnosti,
kot so kognitivni razvoj, sporazumevalne in socialne zmožnosti ipd. Pri tem
moramo seveda upoštevati dejstvo, da gre pri tej populaciji vse prej kot za
homogeno skupino. De Leeuw (2011) navaja, da otroci pred sedmim letom
starosti še nimajo ustrezno razvitih kognitivnih zmožnosti, da bi lahko siste-
matično in učinkovito izpolnili vprašalnike. Pri sedmem letu starosti pa pride
do večjega premika v kognitivnem in socialnem razvoju otroka, zato lahko
po sedmem letu otroke anketiramo neposredno. Pri tem pa velja pravilo, da
se zanesljivost njihovih odgovorov povečuje z leti. Zato je tudi priporočljivo
pri različnih starostnih skupinah zbirati podatke zlasti o temah, za katere so
otroci lahko najzanesljivejši respondenti, kot so npr. njihova občutja, stališča
o določeni temi ipd.
Anketiranje in otrokov kognitivni razvoj
Otrokove kognitivne, komunikacijske in socialne zmožnosti se z leti razvijajo,
kar pomeni, da bi bilo nesmiselno uporabiti enake metode in strategije z
različno starimi otroki. Številni avtorji zato poudarjajo, da je otrokov kogni-
tivni razvoj ključni dejavnik, ki ga moramo upoštevati pri anketiranju mlajših
otrok (Borgers, Leeuw in Hox 2000; Bell 2007). Navzlic številnim razlikam med
starostnimi stopnjami, ki izhajajo iz različnih dednih dispozicij, stopenj uče-
¹ Gre za projekt Evropskega strukturnega sklada in Ministrstva za izobraževanje, znanost in
šport. Glavni cilj projekta je izdelati in razviti raznojezičnosti naklonjeno okolje v Sloveniji (ht-
tps://jezikistejejo.splet.arnes.si/).
238
