Page 241 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 241
Anketiranje tretješolcev s spletnim vprašalnikom
njevali s starši, z učiteljem, skupaj z vrstniki (Borgers, De Leeuw in Hox 2000).
Odziv otrok pri izpolnjevanju vprašalnikov nam pomagata razumeti dva
procesa, ki jih pogosto srečujemo pri odgovorih, in sicer proces strategija op-
timizacije in t. i. strategija satisficing.² Prvi se nanaša na situacijo, ko vprašani
pazljivo, sistematično in premišljeno sledi vsem štirim korakom v procesu od-
govora na vprašanje. Tovrstni pristop je za zagotavljanje veljavnosti raziskave
vsekakor zaželen. Drugi pristop (ang. satisficing) pa ravno obratno ne sledi
omenjenim korakom, kar običajno pomeni, da je odgovor sicer smiseln, a po-
vršen, vprašani se zadovolji s podajanjem manj kvalitetnega odgovora, kar
lahko pomeni, da preprosto izbere prvo možnost, včasih pa vedno pozitivno
ali negativno možnost. To se lahko povezuje z motivacijo pri izpolnjevanju
vprašalnika, s težavnostjo nalog ali kognitivnimi zmožnostmi respondenta.
Če otroci ne razumejo ali le delno razumejo nalogo ali vprašanje, potem so
še posebej dovzetni za preskakovanje korakov odgovarjanja na vprašanje in
za izbiro površnega, pogosto kar prvega oz. pozitivnega odgovora (Bell 2007;
Read in Fine 2005).
Poleg tega De Leeuw, Borgers in Smith (2004) navajajo tri vidike, ki jih je
smiselno upoštevati pri oblikovanju vprašalnikov za otroke, in sicer razume-
vanje vprašanja, jezikovna raven in formulacija vprašanj.
Prvi vidik se navezuje na razumevanje vprašanj in strukturo vprašalnika.
Otrok mora namreč najprej razumeti dejanski, semantični pomen vprašanja,
nato pa še nameravani pomen, ki mu narekuje, kaj mora pri določenem vpra-
šanju storiti za primeren odgovor. Z razumevanjem je povezana tudi struk-
tura vprašalnika. Priporočljivo je vprašanja oblikovati v krajše sklope z eno
obliko vprašanj, ki obravnavajo eno temo. Tako uvodni nagovor kot vpraša-
nja naj bodo kratka, a dolžina vprašanja ne sme vplivati na jasnost, zato so
v lahko tudi daljša. Vendar je pri daljših vprašanjih pogosto težava v tem, da
vsebujejo zložene povedi, kar otroke lahko zmede.
Drugi vidik zadeva otrokovo jezikovno raven. Upoštevati moramo npr., da
sedemletni otroci še niso spretni bralci, medtem ko so dvanajstletniki pri bra-
nju že bistveno uspešnejši. Branje vprašalnika s pomočjo odrasle osebe lahko
pri sedem- in osemletnikih pomembno vpliva na veljavnost in zanesljivost
pridobljenih podatkov.
Tretji vidik, ki ga je potrebno upoštevati, je oblika vprašanja oz. trditve. Kot
smo poudarili zgoraj, imajo otroci v tem starostnem obdobju težave zlasti pri
interpretaciji nameravanega pomena, zato se je smiselno še posebej izogi-
² Satisficing je skovanka, ki kombinira angleška glagola to satisfy (ugoditi) in to suffice (zadostiti)
– »zadostovanje«.
241
njevali s starši, z učiteljem, skupaj z vrstniki (Borgers, De Leeuw in Hox 2000).
Odziv otrok pri izpolnjevanju vprašalnikov nam pomagata razumeti dva
procesa, ki jih pogosto srečujemo pri odgovorih, in sicer proces strategija op-
timizacije in t. i. strategija satisficing.² Prvi se nanaša na situacijo, ko vprašani
pazljivo, sistematično in premišljeno sledi vsem štirim korakom v procesu od-
govora na vprašanje. Tovrstni pristop je za zagotavljanje veljavnosti raziskave
vsekakor zaželen. Drugi pristop (ang. satisficing) pa ravno obratno ne sledi
omenjenim korakom, kar običajno pomeni, da je odgovor sicer smiseln, a po-
vršen, vprašani se zadovolji s podajanjem manj kvalitetnega odgovora, kar
lahko pomeni, da preprosto izbere prvo možnost, včasih pa vedno pozitivno
ali negativno možnost. To se lahko povezuje z motivacijo pri izpolnjevanju
vprašalnika, s težavnostjo nalog ali kognitivnimi zmožnostmi respondenta.
Če otroci ne razumejo ali le delno razumejo nalogo ali vprašanje, potem so
še posebej dovzetni za preskakovanje korakov odgovarjanja na vprašanje in
za izbiro površnega, pogosto kar prvega oz. pozitivnega odgovora (Bell 2007;
Read in Fine 2005).
Poleg tega De Leeuw, Borgers in Smith (2004) navajajo tri vidike, ki jih je
smiselno upoštevati pri oblikovanju vprašalnikov za otroke, in sicer razume-
vanje vprašanja, jezikovna raven in formulacija vprašanj.
Prvi vidik se navezuje na razumevanje vprašanj in strukturo vprašalnika.
Otrok mora namreč najprej razumeti dejanski, semantični pomen vprašanja,
nato pa še nameravani pomen, ki mu narekuje, kaj mora pri določenem vpra-
šanju storiti za primeren odgovor. Z razumevanjem je povezana tudi struk-
tura vprašalnika. Priporočljivo je vprašanja oblikovati v krajše sklope z eno
obliko vprašanj, ki obravnavajo eno temo. Tako uvodni nagovor kot vpraša-
nja naj bodo kratka, a dolžina vprašanja ne sme vplivati na jasnost, zato so
v lahko tudi daljša. Vendar je pri daljših vprašanjih pogosto težava v tem, da
vsebujejo zložene povedi, kar otroke lahko zmede.
Drugi vidik zadeva otrokovo jezikovno raven. Upoštevati moramo npr., da
sedemletni otroci še niso spretni bralci, medtem ko so dvanajstletniki pri bra-
nju že bistveno uspešnejši. Branje vprašalnika s pomočjo odrasle osebe lahko
pri sedem- in osemletnikih pomembno vpliva na veljavnost in zanesljivost
pridobljenih podatkov.
Tretji vidik, ki ga je potrebno upoštevati, je oblika vprašanja oz. trditve. Kot
smo poudarili zgoraj, imajo otroci v tem starostnem obdobju težave zlasti pri
interpretaciji nameravanega pomena, zato se je smiselno še posebej izogi-
² Satisficing je skovanka, ki kombinira angleška glagola to satisfy (ugoditi) in to suffice (zadostiti)
– »zadostovanje«.
241
