Page 240 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 240
va Bratož
se izraz nanaša na ostale otroke njihove starosti, temveč so poskušali uganiti
starost izvajalca intervjuja. To moramo upoštevati pri oblikovanju vprašalnika
in posebno pozornost nameniti formulaciji vprašanj in trditev, pri čemer je še
posebej priporočljivo izogibati se nejasnostim ali dvoumnim trditvam, nikal-
nim oblikam ipd.
Pomemben dejavnik pri tej starostni stopnji je tudi spomin, saj se v tem
obdobju pospešeno razvijajo tako otrokove strategije pomnjenja kot zmo-
žnost pomnjenja in obdelave večjih količin informacij. Raziskave kažejo (De
Leeuw, Borgers in Smits 2004), da je kapaciteta pomnjenja pri deset- in enaj-
stletnih otrocih že na ravni odraslih, medtem ko se pred tem obdobjem še
razvija, kar lahko pomembno vpliva na zanesljivost pridobljenih podatkov.
Zato je smiselno za otroke na tej stopnji uporabljati omejeno število možnih
kategorij odgovorov, in sicer do tri pred desetim letom starosti in največ pet
s starejšimi otroki (De Leeuw, Borgers in Smits 2004).
Oblikovanje vprašalnikov za otroke
Pri oblikovanju vprašalnikov za otroke je tako kot pri vprašalnikih za odraslo
populacijo smiselno najprej upoštevati nekatera splošna navodila, ki nam na-
rekujejo, da je priporočljivo npr. uporabljati preproste izraze, izogibati se ne-
jasnim formulacijam ipd. Vendar, kot smo poudarili zgoraj, moramo pri otro-
cih upoštevati še njihove kognitivne, komunikacijske in socialne zmožnosti.
Te namreč pomembno vplivajo na proces odgovarjanja na vprašanje, ki ga
lahko delimo na štiri različne faze (Breakwell idr. 1995):
1. razumevanje in interpretacija vprašanja,
2. priklic podatkov iz spomina,
3. integracija podatkov v povzetek, v katerem je izraženo določeno mne-
nje/stališče,
4. poročanje mnenja/stališča v obliki dane lestvice stališč/mnenj.
Otrok mora najprej razumeti vprašanje in določiti nameravani pomen. V
drugi fazi mora priklicati relevantne podatke iz spomina in na podlagi pri-
dobljenih podatkov oblikovati možen odgovor. Nato mora formulirati od-
govor z izbiro ustrezne kategorije odgovora ali z ubeseditvijo svojih misli.
Na proces odgovarjanja na vprašanje vplivajo različni dejavniki, kot so jezi-
kovna raven, bralne in pisne zmožnosti, motorične sposobnosti pa tudi oseb-
nostne lastnosti, kot so samozavest, samopodoba ipd. Upoštevati pa je po-
trebno tudi, da bo na izpolnjevanje vprašalnika vplivala tudi prisotnost osta-
lih udeležencev v raziskavi, saj se bodo otroci vedli drugače, če bodo izpol-
240
se izraz nanaša na ostale otroke njihove starosti, temveč so poskušali uganiti
starost izvajalca intervjuja. To moramo upoštevati pri oblikovanju vprašalnika
in posebno pozornost nameniti formulaciji vprašanj in trditev, pri čemer je še
posebej priporočljivo izogibati se nejasnostim ali dvoumnim trditvam, nikal-
nim oblikam ipd.
Pomemben dejavnik pri tej starostni stopnji je tudi spomin, saj se v tem
obdobju pospešeno razvijajo tako otrokove strategije pomnjenja kot zmo-
žnost pomnjenja in obdelave večjih količin informacij. Raziskave kažejo (De
Leeuw, Borgers in Smits 2004), da je kapaciteta pomnjenja pri deset- in enaj-
stletnih otrocih že na ravni odraslih, medtem ko se pred tem obdobjem še
razvija, kar lahko pomembno vpliva na zanesljivost pridobljenih podatkov.
Zato je smiselno za otroke na tej stopnji uporabljati omejeno število možnih
kategorij odgovorov, in sicer do tri pred desetim letom starosti in največ pet
s starejšimi otroki (De Leeuw, Borgers in Smits 2004).
Oblikovanje vprašalnikov za otroke
Pri oblikovanju vprašalnikov za otroke je tako kot pri vprašalnikih za odraslo
populacijo smiselno najprej upoštevati nekatera splošna navodila, ki nam na-
rekujejo, da je priporočljivo npr. uporabljati preproste izraze, izogibati se ne-
jasnim formulacijam ipd. Vendar, kot smo poudarili zgoraj, moramo pri otro-
cih upoštevati še njihove kognitivne, komunikacijske in socialne zmožnosti.
Te namreč pomembno vplivajo na proces odgovarjanja na vprašanje, ki ga
lahko delimo na štiri različne faze (Breakwell idr. 1995):
1. razumevanje in interpretacija vprašanja,
2. priklic podatkov iz spomina,
3. integracija podatkov v povzetek, v katerem je izraženo določeno mne-
nje/stališče,
4. poročanje mnenja/stališča v obliki dane lestvice stališč/mnenj.
Otrok mora najprej razumeti vprašanje in določiti nameravani pomen. V
drugi fazi mora priklicati relevantne podatke iz spomina in na podlagi pri-
dobljenih podatkov oblikovati možen odgovor. Nato mora formulirati od-
govor z izbiro ustrezne kategorije odgovora ali z ubeseditvijo svojih misli.
Na proces odgovarjanja na vprašanje vplivajo različni dejavniki, kot so jezi-
kovna raven, bralne in pisne zmožnosti, motorične sposobnosti pa tudi oseb-
nostne lastnosti, kot so samozavest, samopodoba ipd. Upoštevati pa je po-
trebno tudi, da bo na izpolnjevanje vprašalnika vplivala tudi prisotnost osta-
lih udeležencev v raziskavi, saj se bodo otroci vedli drugače, če bodo izpol-
240
