Page 243 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 243
Anketiranje tretješolcev s spletnim vprašalnikom
Dečki 43
Deklice
57
Slika 1 Porazdelitev vzorca glede na spol
torico prispevka izvedla razredna učiteljica, ki je med izvedbo izpolnjevala
opazovalni list. V raziskavi je sodelovalo 40 otrok (n = 40) iz dveh oddelkov
tretjega razreda, od katerih je bilo 43 odstotkov dečkov, 57 odstotkov pa de-
klic (slika 1).
Cilj raziskave je bil tudi analizirati ustreznost oblike vprašalnika za izbrano
starostno skupino. Pri oblikovanju vprašalnika smo upoštevali izsledke razi-
skav na tem področju in sledili priporočilom za anketiranje otrok, ki jih na-
vajata Read in McFarlane (2006). Najprej smo upoštevali časovno dimenzijo,
ki narekuje, da naj bo vprašalnik razmeroma kratek, saj imamo pri daljših an-
ketah lahko težave s koncentracijo in motivacijo otrok. Vprašalnik, ki smo ga
uporabili pri naši raziskavi, vsebuje 15 strani (od tega šest strani po tri trditve
za ugotavljanje stališč, štiri naloge za dokončanje povedi, eno odprto vpra-
šanje, dve nalogi z izbirnim seznamom in dve nalogi z vprašanji in odgovori
da/ne/ne vem), povprečno reševanje pa je trajalo 7 minut in 40 sekund. Av-
torja priporočata pilotiranje vprašalnika z manjšo skupino otrok in z učite-
ljem, kar je namenjeno zlasti morebitnim težavam pri razumevanju vprašanj.
Vprašalnik smo na podlagi pilotiranja z izbranim učencem in učiteljico neko-
liko preuredili. Npr., trditev »Če govoriš več jezikov, si faca.« smo preoblikovali
v »Tisti, ki znajo več jezikov, so face.«, saj je pri izpolnjevanju vprašalnika uče-
nec pri tem vprašanju komentiral, da ne ve, kako odgovoriti, ker sam ne go-
vori več jezikov. Razumel je namreč, da se del povedi »če govoriš več jezikov«
nanaša na njega osebno, ne na ljudi na splošno.
Glede na to, da imajo v tretjem razredu nekateri učenci še težave z branjem,
smo upoštevali tudi priporočilo, da je smiselno na tej stopnji nuditi pomoč pri
branju. To potrjuje tudi nizozemska raziskava s 7/8-letnimi otroki, ki je poka-
zala, da splošna bralna zmožnost vpliva na število označenih odgovorov v
vprašalniku (Borgers, De Leeuw in Hox 2000). Zato smo se pri izvedbi anketi-
ranja z učiteljico dogovorili, da vprašalnik tudi na glas prebere. Ena od težav
pri anketiranju otrok je tudi ta, da pogosto niso zmožni učinkovito ubesediti
in zapisati svojih misli. Zato je v vprašalnikih smiselno omejiti pisanje, vpra-
šani lahko tudi rišejo oz. prepisujejo besede. Pri našem vprašalniku smo to
priporočilo upoštevali zlasti pri oblikovanju povedi, ki so jo otroci lahko do-
končali z eno ali nekaj besedami. Avtorja priporočata tudi dodatno vizualno
podporo in obliko vprašalnika, ki bo primerna in zanimiva za otroke. Poleg
odgovorov na tristopenjski lestvici smo zato dodali še simbole oz. smeškote
243
Dečki 43
Deklice
57
Slika 1 Porazdelitev vzorca glede na spol
torico prispevka izvedla razredna učiteljica, ki je med izvedbo izpolnjevala
opazovalni list. V raziskavi je sodelovalo 40 otrok (n = 40) iz dveh oddelkov
tretjega razreda, od katerih je bilo 43 odstotkov dečkov, 57 odstotkov pa de-
klic (slika 1).
Cilj raziskave je bil tudi analizirati ustreznost oblike vprašalnika za izbrano
starostno skupino. Pri oblikovanju vprašalnika smo upoštevali izsledke razi-
skav na tem področju in sledili priporočilom za anketiranje otrok, ki jih na-
vajata Read in McFarlane (2006). Najprej smo upoštevali časovno dimenzijo,
ki narekuje, da naj bo vprašalnik razmeroma kratek, saj imamo pri daljših an-
ketah lahko težave s koncentracijo in motivacijo otrok. Vprašalnik, ki smo ga
uporabili pri naši raziskavi, vsebuje 15 strani (od tega šest strani po tri trditve
za ugotavljanje stališč, štiri naloge za dokončanje povedi, eno odprto vpra-
šanje, dve nalogi z izbirnim seznamom in dve nalogi z vprašanji in odgovori
da/ne/ne vem), povprečno reševanje pa je trajalo 7 minut in 40 sekund. Av-
torja priporočata pilotiranje vprašalnika z manjšo skupino otrok in z učite-
ljem, kar je namenjeno zlasti morebitnim težavam pri razumevanju vprašanj.
Vprašalnik smo na podlagi pilotiranja z izbranim učencem in učiteljico neko-
liko preuredili. Npr., trditev »Če govoriš več jezikov, si faca.« smo preoblikovali
v »Tisti, ki znajo več jezikov, so face.«, saj je pri izpolnjevanju vprašalnika uče-
nec pri tem vprašanju komentiral, da ne ve, kako odgovoriti, ker sam ne go-
vori več jezikov. Razumel je namreč, da se del povedi »če govoriš več jezikov«
nanaša na njega osebno, ne na ljudi na splošno.
Glede na to, da imajo v tretjem razredu nekateri učenci še težave z branjem,
smo upoštevali tudi priporočilo, da je smiselno na tej stopnji nuditi pomoč pri
branju. To potrjuje tudi nizozemska raziskava s 7/8-letnimi otroki, ki je poka-
zala, da splošna bralna zmožnost vpliva na število označenih odgovorov v
vprašalniku (Borgers, De Leeuw in Hox 2000). Zato smo se pri izvedbi anketi-
ranja z učiteljico dogovorili, da vprašalnik tudi na glas prebere. Ena od težav
pri anketiranju otrok je tudi ta, da pogosto niso zmožni učinkovito ubesediti
in zapisati svojih misli. Zato je v vprašalnikih smiselno omejiti pisanje, vpra-
šani lahko tudi rišejo oz. prepisujejo besede. Pri našem vprašalniku smo to
priporočilo upoštevali zlasti pri oblikovanju povedi, ki so jo otroci lahko do-
končali z eno ali nekaj besedami. Avtorja priporočata tudi dodatno vizualno
podporo in obliko vprašalnika, ki bo primerna in zanimiva za otroke. Poleg
odgovorov na tristopenjski lestvici smo zato dodali še simbole oz. smeškote
243
