Page 239 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 239
Anketiranje tretješolcev s spletnim vprašalnikom
nja, otrokovih izkušenj, družbeno-ekonomskih in drugih dejavnikov, lahko
pri otrocih prepoznamo določene razvojne faze, ki se stopnjujejo (De Leeuw,
Borgers in Smits 2004).
Borgers, De Leeuw in Hox (2000) ob tem predlagajo Piagetovo teorijo štirih
razvojnih stopenj otrok kot splošni konceptualni okvir pri oblikovanju učin-
kovitih vprašalnikov za anketiranje otrok. Avtorji navzlic številnim kritikam
Piagetove teorije, ki se nanašajo zlasti na rigidnost predlaganih faz razvoja in
Piagetovo podcenjevanje dejanskih intelektualnih sposobnosti otrok, model
štirih razvojnih stopenj uporabijo kot temelj za razumevanje otrokovega do-
jemanja vprašanj in oblikovanja odgovorov pri anketiranju. Ob tem pa faze
razvoja ne razumejo kot ločene kategorije, temveč kot lestvico, kjer se lastno-
sti med posameznimi skupinami prekrivajo oz. na različne načine prehajajo
iz ene na drugo stopnjo. V prispevku se bomo osredotočili zlasti na t. i. pre-
doperativno stopnjo razvoja (od 2 do 7 let) in stopnjo konkretno logičnega
mišljenja (od 7 do 11 let).
Na predoperativni stopnji otroci razvijajo osnovne jezikovne spretnosti za
uspešno sporazumevanje in čeprav je med štiri- ter sedemletnikom velika
razlika, so njihove jezikovne zmožnosti še precej omejene, kar se kaže zlasti v
omejenem razumevanju pojmov in manjšem jezikovnem spominu. Slednja
sta še posebej pomembna pri razumevanju vprašanj in priklicu relevantnih
podatkov iz spomina. Poleg tega so otroci v tej starostni skupini še zelo vo-
dljivi in utegnejo pritrjevati ter se strinjati, samo da bi odrasli osebi ustregli.
Ob tem Bell (2007) poudarja, da otroci lahko sklepajo, da obstajajo pravilni
oz. nepravilni odgovori, zato so pri odgovorih zadržani.
Piaget je poudarjal, da pride pri sedmem letu starosti do ključnega kogni-
tivnega preobrata, ki zaznamuje prehod iz predoperativne stopnje razvoja na
stopnjo konkretno logičnega mišljenja (De Leeuw, Borgers in Smits 2004). Po
sedmem letu starosti otroci pospešeno razvijajo jezikovne zmožnosti, spo-
sobni so uporabljati zahtevnejše miselne operacije, vendar imajo pri inter-
pretaciji določenih pojmov in logičnih zaporedij še vedno podobne težave
kot mlajši otroci. Uspešnejši so pri zaznavanju pomenskih večplastnosti in
skritih pomenov besed, vendar izjave pogosto še vedno razumejo precej do-
besedno (De Leeuw, Borgers in Smits 2004). Zaradi dobesednega razumeva-
nja izrazov imajo otroci na tej starostni stopnji težave z nejasno zastavljenimi
vprašanji oz. s trditvami in z nikalnimi oblikami vprašanj in povedi. Do težav
pride zlasti v primerih, ko je v vprašanju oz. trditvi velika razlika med dobe-
sednim in nameravanim pomenom, kot npr. pri neosebnih vprašanjih. Scott,
Brynin in Smith (1995) npr. navajajo primer, ko je v intervjuju z otroki razisko-
valec v trditvi uporabil izraz »osebe moje starosti«. Otroci niso razumeli, da
239
nja, otrokovih izkušenj, družbeno-ekonomskih in drugih dejavnikov, lahko
pri otrocih prepoznamo določene razvojne faze, ki se stopnjujejo (De Leeuw,
Borgers in Smits 2004).
Borgers, De Leeuw in Hox (2000) ob tem predlagajo Piagetovo teorijo štirih
razvojnih stopenj otrok kot splošni konceptualni okvir pri oblikovanju učin-
kovitih vprašalnikov za anketiranje otrok. Avtorji navzlic številnim kritikam
Piagetove teorije, ki se nanašajo zlasti na rigidnost predlaganih faz razvoja in
Piagetovo podcenjevanje dejanskih intelektualnih sposobnosti otrok, model
štirih razvojnih stopenj uporabijo kot temelj za razumevanje otrokovega do-
jemanja vprašanj in oblikovanja odgovorov pri anketiranju. Ob tem pa faze
razvoja ne razumejo kot ločene kategorije, temveč kot lestvico, kjer se lastno-
sti med posameznimi skupinami prekrivajo oz. na različne načine prehajajo
iz ene na drugo stopnjo. V prispevku se bomo osredotočili zlasti na t. i. pre-
doperativno stopnjo razvoja (od 2 do 7 let) in stopnjo konkretno logičnega
mišljenja (od 7 do 11 let).
Na predoperativni stopnji otroci razvijajo osnovne jezikovne spretnosti za
uspešno sporazumevanje in čeprav je med štiri- ter sedemletnikom velika
razlika, so njihove jezikovne zmožnosti še precej omejene, kar se kaže zlasti v
omejenem razumevanju pojmov in manjšem jezikovnem spominu. Slednja
sta še posebej pomembna pri razumevanju vprašanj in priklicu relevantnih
podatkov iz spomina. Poleg tega so otroci v tej starostni skupini še zelo vo-
dljivi in utegnejo pritrjevati ter se strinjati, samo da bi odrasli osebi ustregli.
Ob tem Bell (2007) poudarja, da otroci lahko sklepajo, da obstajajo pravilni
oz. nepravilni odgovori, zato so pri odgovorih zadržani.
Piaget je poudarjal, da pride pri sedmem letu starosti do ključnega kogni-
tivnega preobrata, ki zaznamuje prehod iz predoperativne stopnje razvoja na
stopnjo konkretno logičnega mišljenja (De Leeuw, Borgers in Smits 2004). Po
sedmem letu starosti otroci pospešeno razvijajo jezikovne zmožnosti, spo-
sobni so uporabljati zahtevnejše miselne operacije, vendar imajo pri inter-
pretaciji določenih pojmov in logičnih zaporedij še vedno podobne težave
kot mlajši otroci. Uspešnejši so pri zaznavanju pomenskih večplastnosti in
skritih pomenov besed, vendar izjave pogosto še vedno razumejo precej do-
besedno (De Leeuw, Borgers in Smits 2004). Zaradi dobesednega razumeva-
nja izrazov imajo otroci na tej starostni stopnji težave z nejasno zastavljenimi
vprašanji oz. s trditvami in z nikalnimi oblikami vprašanj in povedi. Do težav
pride zlasti v primerih, ko je v vprašanju oz. trditvi velika razlika med dobe-
sednim in nameravanim pomenom, kot npr. pri neosebnih vprašanjih. Scott,
Brynin in Smith (1995) npr. navajajo primer, ko je v intervjuju z otroki razisko-
valec v trditvi uporabil izraz »osebe moje starosti«. Otroci niso razumeli, da
239
