Page 242 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 242
va Bratož
bati nejasnim in dvoumnim formulacijam ter uporabljati kratke in preproste
povedi. Bell (2007) pa pri tem opozarja, da otroci dlje časa obdelujejo infor-
macije kot odrasli, zato jim je včasih smiselno določene stvari dodatno ra-
zložiti, četudi to pomeni, da bo zato vprašalnik nekoliko daljši. Nasploh pa
imajo otroci težave zlasti z zloženimi oz. večstavčnimi povedmi in nikalnimi
oblikami trditev, zato se je tovrstnim povedim in vprašanjem priporočljivo
izogibati; kar pa seveda ne velja za vprašalnike za odrasle, pri katerih je po-
stavke priporočljivo vključiti tako v trdilni kot v nikalni obliki.
Kot smo poudarili zgoraj, je pri oblikovanju vprašalnika za to starostno sku-
pino smiselno upoštevati tudi število možnih odgovorov. Poleg omejenih ka-
tegorij odgovorov Bell (2007, 465) priporoča še vprašanja z izbiro odgovorov
da/ne in dodatno vizualno podporo v obliki podob, slik ipd.
Poleg tega se pri oblikovanju vprašalnikov čedalje bolj poudarja pomen pi-
lotiranja oz. predhodnega testiranja, kar je zlasti relevantno pri t. i. posebnih
populacijah, med katere se uvrščajo tudi otroci (Presser idr. 2004). De Leeuw,
Borgers in Smits (2004) za predhodno testiranje otrok priporočajo zlasti fo-
kusne skupine, intervju, opazovanje in pogovor z otroki (ang. debriefing).
Namen raziskave
Osnovni namen raziskave, ki smo jo izvedli z otroki tretjega razreda izbrane
osnovne šole, je ugotoviti stališča otrok do izpolnjevanja vprašalnika na
spletu v primerjavi z izpolnjevanjem vprašalnika s pisalom v papirni obliki,
preučiti njihovo motivacijo za sodelovanje v spletni anketi in analizirati mo-
rebitne težave oz. ovire za izvedbo spletnega anketiranja s tretješolci.
Iskali smo torej odgovore na naslednja vprašanja:
– Kakšna so stališča otrok do spletnega anketiranja?
– Kakšna je motivacija za izpolnjevanje spletnega vprašalnika na spletu?
– S kakšnimi težavami se tretješolci srečujejo pri izpolnjevanju spletnega
vprašalnika?
Metodologija
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja, pri čemer smo uporabili tako kvantitativni kot kvalitativni pri-
stop. Udeleženci v anketi so najprej izpolnjevali vprašalnik, v katerem smo
ugotavljali njihova stališča do večjezičnosti in njihovo zaznavanje različnih
jezikov in kultur, kar se navezuje na omenjeni projekt »Jeziki štejejo«. V dru-
gem delu vprašalnika pa so izrazili svoje mnenje do samega izpolnjevanja
vprašalnika na spletu. Anketiranje je na izbrani osnovni šoli v dogovoru z av-
242
bati nejasnim in dvoumnim formulacijam ter uporabljati kratke in preproste
povedi. Bell (2007) pa pri tem opozarja, da otroci dlje časa obdelujejo infor-
macije kot odrasli, zato jim je včasih smiselno določene stvari dodatno ra-
zložiti, četudi to pomeni, da bo zato vprašalnik nekoliko daljši. Nasploh pa
imajo otroci težave zlasti z zloženimi oz. večstavčnimi povedmi in nikalnimi
oblikami trditev, zato se je tovrstnim povedim in vprašanjem priporočljivo
izogibati; kar pa seveda ne velja za vprašalnike za odrasle, pri katerih je po-
stavke priporočljivo vključiti tako v trdilni kot v nikalni obliki.
Kot smo poudarili zgoraj, je pri oblikovanju vprašalnika za to starostno sku-
pino smiselno upoštevati tudi število možnih odgovorov. Poleg omejenih ka-
tegorij odgovorov Bell (2007, 465) priporoča še vprašanja z izbiro odgovorov
da/ne in dodatno vizualno podporo v obliki podob, slik ipd.
Poleg tega se pri oblikovanju vprašalnikov čedalje bolj poudarja pomen pi-
lotiranja oz. predhodnega testiranja, kar je zlasti relevantno pri t. i. posebnih
populacijah, med katere se uvrščajo tudi otroci (Presser idr. 2004). De Leeuw,
Borgers in Smits (2004) za predhodno testiranje otrok priporočajo zlasti fo-
kusne skupine, intervju, opazovanje in pogovor z otroki (ang. debriefing).
Namen raziskave
Osnovni namen raziskave, ki smo jo izvedli z otroki tretjega razreda izbrane
osnovne šole, je ugotoviti stališča otrok do izpolnjevanja vprašalnika na
spletu v primerjavi z izpolnjevanjem vprašalnika s pisalom v papirni obliki,
preučiti njihovo motivacijo za sodelovanje v spletni anketi in analizirati mo-
rebitne težave oz. ovire za izvedbo spletnega anketiranja s tretješolci.
Iskali smo torej odgovore na naslednja vprašanja:
– Kakšna so stališča otrok do spletnega anketiranja?
– Kakšna je motivacija za izpolnjevanje spletnega vprašalnika na spletu?
– S kakšnimi težavami se tretješolci srečujejo pri izpolnjevanju spletnega
vprašalnika?
Metodologija
Pri raziskavi smo uporabili deskriptivno metodo empiričnega pedagoškega
raziskovanja, pri čemer smo uporabili tako kvantitativni kot kvalitativni pri-
stop. Udeleženci v anketi so najprej izpolnjevali vprašalnik, v katerem smo
ugotavljali njihova stališča do večjezičnosti in njihovo zaznavanje različnih
jezikov in kultur, kar se navezuje na omenjeni projekt »Jeziki štejejo«. V dru-
gem delu vprašalnika pa so izrazili svoje mnenje do samega izpolnjevanja
vprašalnika na spletu. Anketiranje je na izbrani osnovni šoli v dogovoru z av-
242
