Page 457 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 457
Digitalizacija pouka slovenščine za tuje študente UP: izkušnje in izzivi
na izbrani jezik poučevanja na slovenski univerzi (slovenščina/angleščina).
Predvidevamo namreč, da bi v primeru ločene obravnave vsaka posamezna
učna skupina lahko pokazala nekoliko drugačne rezultate pri vrednotenju
posameznih kompetenc v slovenskem jeziku, glede na specifične učne po-
trebe, dolgoročni interes za učenje slovenščine.²
Pri uvrščanju na lestvici najbolj želenih kompetenc (preglednica 3) smo kot
pozitivno upoštevali statistiko odgovorov v kategorijah zelo pomembno, do-
kaj pomembno in zanimivo, kot negativno pa odgovore v kategorijah mini-
malno ali ni potrebno. Pri uvrščanju posamezne kompetence smo torej upo-
števali absolutni pozitivni seštevek, po načelu: seštevek pozitivnih točk mi-
nus seštevek negativnih točk. Upoštevana je bila tudi stopnja razpršenosti
odgovorov po posameznih kategorijah: visoka koncentracija odgovorov v
eni kategoriji nakazuje visoko stopnjo ozaveščenosti odgovorov, medtem ko
bolj ali manj enakomerna razpršenost po vseh razpoložljivih kategorijah na-
kazuje na dejstvo, da so 1) odgovori odvisni od pripadnosti informatorja po-
samezni učni skupini; 2) da je ozaveščenost informatorjev o pomembnosti
posamezne kompetence nizka.
Rezultati
Pridobljena statistika ponuja naslednjo sliko potreb in želja tujih študentov
pri učenju slovenščine kot tujega jezika; v spodnji tabeli je v prvi vrstici prika-
zana najvišje ovrednotena kompetenca, v zadnji vrstici pa najnižje ovredno-
tena.
Pridobljena statistika nakazuje prevladujoči trend učenja slovenščine kot
jezika okolja (razumevanje, govorjenje, branje in pisanje splošne slovenščine
tuji študenti primerjalno vrednotijo višje kot predmetnospecifične), a ven-
darle je predmetnospecifična komunikacija v slovenskem jeziku (slušno razu-
mevanje, govorjenje, branje, predvsem pa pisanje) ovrednotena kot precej
pomembna kompetenca.³ Jezikovna pravilnost (slovnica, besedišče, izgovar-
java) je razumljena kot pomembnejša učna vsebina, ki so ji študenti pripra-
vljeni nameniti veliko časa, a vendarle je prepoznana kot sestavni del kom-
pleksne sporazumevalne zmožnosti. Kot so že pokazale raziskave na pod-
ročju didaktike slovenščine (Starc 2005), je pri učenju jezika v okviru trenutno
² V našem primeru navajamo skupno statistiko, ker je za ločen prikaz po posameznih učnih sku-
pinah naš raziskovalni vzorec premajhen.
³ Predvidevamo, da lahko razliko v odgovorih pojasnimo z različnim statusom udeležencev an-
ketiranja: Erasmusovi študenti, ki v Sloveniji prebivajo večinoma samo en semester, so manj za-
interesirani za razvoj predmetnospecifičnih jezikovnih kompetenc v slovenščini kot redni štu-
denti oz. zaposleni na UP.
457
na izbrani jezik poučevanja na slovenski univerzi (slovenščina/angleščina).
Predvidevamo namreč, da bi v primeru ločene obravnave vsaka posamezna
učna skupina lahko pokazala nekoliko drugačne rezultate pri vrednotenju
posameznih kompetenc v slovenskem jeziku, glede na specifične učne po-
trebe, dolgoročni interes za učenje slovenščine.²
Pri uvrščanju na lestvici najbolj želenih kompetenc (preglednica 3) smo kot
pozitivno upoštevali statistiko odgovorov v kategorijah zelo pomembno, do-
kaj pomembno in zanimivo, kot negativno pa odgovore v kategorijah mini-
malno ali ni potrebno. Pri uvrščanju posamezne kompetence smo torej upo-
števali absolutni pozitivni seštevek, po načelu: seštevek pozitivnih točk mi-
nus seštevek negativnih točk. Upoštevana je bila tudi stopnja razpršenosti
odgovorov po posameznih kategorijah: visoka koncentracija odgovorov v
eni kategoriji nakazuje visoko stopnjo ozaveščenosti odgovorov, medtem ko
bolj ali manj enakomerna razpršenost po vseh razpoložljivih kategorijah na-
kazuje na dejstvo, da so 1) odgovori odvisni od pripadnosti informatorja po-
samezni učni skupini; 2) da je ozaveščenost informatorjev o pomembnosti
posamezne kompetence nizka.
Rezultati
Pridobljena statistika ponuja naslednjo sliko potreb in želja tujih študentov
pri učenju slovenščine kot tujega jezika; v spodnji tabeli je v prvi vrstici prika-
zana najvišje ovrednotena kompetenca, v zadnji vrstici pa najnižje ovredno-
tena.
Pridobljena statistika nakazuje prevladujoči trend učenja slovenščine kot
jezika okolja (razumevanje, govorjenje, branje in pisanje splošne slovenščine
tuji študenti primerjalno vrednotijo višje kot predmetnospecifične), a ven-
darle je predmetnospecifična komunikacija v slovenskem jeziku (slušno razu-
mevanje, govorjenje, branje, predvsem pa pisanje) ovrednotena kot precej
pomembna kompetenca.³ Jezikovna pravilnost (slovnica, besedišče, izgovar-
java) je razumljena kot pomembnejša učna vsebina, ki so ji študenti pripra-
vljeni nameniti veliko časa, a vendarle je prepoznana kot sestavni del kom-
pleksne sporazumevalne zmožnosti. Kot so že pokazale raziskave na pod-
ročju didaktike slovenščine (Starc 2005), je pri učenju jezika v okviru trenutno
² V našem primeru navajamo skupno statistiko, ker je za ločen prikaz po posameznih učnih sku-
pinah naš raziskovalni vzorec premajhen.
³ Predvidevamo, da lahko razliko v odgovorih pojasnimo z različnim statusom udeležencev an-
ketiranja: Erasmusovi študenti, ki v Sloveniji prebivajo večinoma samo en semester, so manj za-
interesirani za razvoj predmetnospecifičnih jezikovnih kompetenc v slovenščini kot redni štu-
denti oz. zaposleni na UP.
457
