Page 459 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 459
Digitalizacija pouka slovenščine za tuje študente UP: izkušnje in izzivi
lju, pri čemer potrebujejo ne samo jezikovne, ampak tudi medkulturne vse-
bine (sposobnost primerne komunikacije s profesorji, torej akademski bon-
ton, so tako redni študenti kot tudi študenti na izmenjavi ovrednotili precej
visoko). Vse navedeno lahko interpretiramo kot dokaz dejstva, da mora po-
učevanje slovenščine kot tujega jezika na slovenski univerzi upoštevati na-
slednja izhodišča: 1) biti mora problemsko zasnovano, kar pomeni, da mora
reševati konkretne komunikacijske probleme učečih se; 2) izpostavljati mora
komunikacijski pristop, kar pomeni, da mora biti pridobljeno znanje jezikov-
nega sistema primerno za takojšnjo aplikacijo v konkretnih situacijah rabe;
3) ponuditi mora možnosti doslednega, premišljenega, sistematičnega uče-
nja slovnice, besedišča, izgovora, torej zagotoviti zanesljivo znanje jezikov-
nega sistema; 4) učenje jezikovnega sistema v situaciji mora biti obogateno
z nazorno eksplikacijo implicitnih pravil primernega obnašanja v slovenskem
akademskem okolju (npr., na podlagi konkretnih primerov napačno in ustre-
zno sestavljenih elektronskih sporočil profesorju itd.), 5) dovolj časa mora
nameniti razvoju besedilne zmožnosti v slovenskem jeziku, predvsem v se-
gmentu pisanja strokovnih in znanstvenih besedil (Starc 2007).
Zgoraj definirane specifične potrebe ciljne publike narekujejo prilagaja-
nje vsebin in načina izvajanja tečajev slovenščine za tuje študente. Pri tem
imamo izvajalci tečajev, po eni strani, nabor klasičnih učbenikov za uče-
nje slovenščine za tujce,⁴ ki pa ne ponujajo vsebin, vezanih na komunika-
tivne situacije, značilne za študentsko življenje (pridobitev študentske izka-
znice, urejanje statusa tujega študenta na UE, bivanje v hostelu/študentskem
domu, urejanje subvencionirane prehrane, prevoza, priložnosti študent-
skega dela) ali za univerzitetno okolje (komunikacija v referatu, mednarodni
pisarni, uporaba intraneta in spletnih učilnic). V klasičnih učbenikih, ki raz-
vijajo sporazumevalno zmožnost v t. i. splošni slovenščini, tudi ne najdemo
vsebin, ki usposobijo tujce za akademsko pisanje v slovenskem jeziku (pi-
sanje povzetka, poročila, seminarske naloge). Pričakovano primanjkuje se-
gment strokovnega jezika, ki uporabniku sporoča osnovno terminologijo z
ustreznega predmetnega področja.
V tem kontekstu je pomembno vedeti, koliko si izvajalci lahko pomagamo
z obstoječimi e-gradivi za učenje slovenščine za tujce. Dandanes imamo na
tem predmetnem področju na razpolago široko paleto e-gradiv (mobilne
aplikacije, spletne strani, YouTube-vsebine), a je njihova uporabna vrednost
⁴ V mislih imamo učbenike slovenščine kot tujega jezika, nastale v okviru Centra za slovenski
jezik FF UL (Pirih Svetina in Ponikvar 2003; Petric Lasnik, Pirih Svetina in Ponikvar 2009; Liberšar
idr. 2015).
459
lju, pri čemer potrebujejo ne samo jezikovne, ampak tudi medkulturne vse-
bine (sposobnost primerne komunikacije s profesorji, torej akademski bon-
ton, so tako redni študenti kot tudi študenti na izmenjavi ovrednotili precej
visoko). Vse navedeno lahko interpretiramo kot dokaz dejstva, da mora po-
učevanje slovenščine kot tujega jezika na slovenski univerzi upoštevati na-
slednja izhodišča: 1) biti mora problemsko zasnovano, kar pomeni, da mora
reševati konkretne komunikacijske probleme učečih se; 2) izpostavljati mora
komunikacijski pristop, kar pomeni, da mora biti pridobljeno znanje jezikov-
nega sistema primerno za takojšnjo aplikacijo v konkretnih situacijah rabe;
3) ponuditi mora možnosti doslednega, premišljenega, sistematičnega uče-
nja slovnice, besedišča, izgovora, torej zagotoviti zanesljivo znanje jezikov-
nega sistema; 4) učenje jezikovnega sistema v situaciji mora biti obogateno
z nazorno eksplikacijo implicitnih pravil primernega obnašanja v slovenskem
akademskem okolju (npr., na podlagi konkretnih primerov napačno in ustre-
zno sestavljenih elektronskih sporočil profesorju itd.), 5) dovolj časa mora
nameniti razvoju besedilne zmožnosti v slovenskem jeziku, predvsem v se-
gmentu pisanja strokovnih in znanstvenih besedil (Starc 2007).
Zgoraj definirane specifične potrebe ciljne publike narekujejo prilagaja-
nje vsebin in načina izvajanja tečajev slovenščine za tuje študente. Pri tem
imamo izvajalci tečajev, po eni strani, nabor klasičnih učbenikov za uče-
nje slovenščine za tujce,⁴ ki pa ne ponujajo vsebin, vezanih na komunika-
tivne situacije, značilne za študentsko življenje (pridobitev študentske izka-
znice, urejanje statusa tujega študenta na UE, bivanje v hostelu/študentskem
domu, urejanje subvencionirane prehrane, prevoza, priložnosti študent-
skega dela) ali za univerzitetno okolje (komunikacija v referatu, mednarodni
pisarni, uporaba intraneta in spletnih učilnic). V klasičnih učbenikih, ki raz-
vijajo sporazumevalno zmožnost v t. i. splošni slovenščini, tudi ne najdemo
vsebin, ki usposobijo tujce za akademsko pisanje v slovenskem jeziku (pi-
sanje povzetka, poročila, seminarske naloge). Pričakovano primanjkuje se-
gment strokovnega jezika, ki uporabniku sporoča osnovno terminologijo z
ustreznega predmetnega področja.
V tem kontekstu je pomembno vedeti, koliko si izvajalci lahko pomagamo
z obstoječimi e-gradivi za učenje slovenščine za tujce. Dandanes imamo na
tem predmetnem področju na razpolago široko paleto e-gradiv (mobilne
aplikacije, spletne strani, YouTube-vsebine), a je njihova uporabna vrednost
⁴ V mislih imamo učbenike slovenščine kot tujega jezika, nastale v okviru Centra za slovenski
jezik FF UL (Pirih Svetina in Ponikvar 2003; Petric Lasnik, Pirih Svetina in Ponikvar 2009; Liberšar
idr. 2015).
459
