Page 460 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 460
na Makarova Tominec
za poučevanje naše ciljne skupine vprašljiva. Kot primer naj navedemo dej-
stvo, da so brezplačne mobilne aplikacije za učenje slovenščine (glej Pukšič
2015) razvite predvsem v pomoč popolnim začetnikom, ki hkrati predstavljajo
najštevilnejšo ciljno skupino. Nova brezplačna spletna učilnica slovenščine
Slonline⁵ predstavlja premišljeno, didaktično prirejeno ready-made učno gra-
divo za učenje slovenščine, ki ga lahko našim slušateljem ponudimo šele kot
dodatno vsebino za sprotno samoučenje. Jezikovni viri, razviti v okviru pro-
jekta »Sporazumevanje v slovenskem jeziku«⁶ (pedagoški slovnični portal,
razlagalni slovar, leksikalna baza za slovenščino, leksikon besednih oblik Slo-
leks, slogovni priročnik, slogovno spletno orodje za preverjanje pravopisa),
so v pomoč pri urejanju besedil oz. pri učenju slovenščine na višjih stopnjah,
a vendar ne ponujajo celovitih vsebinskih/didaktičnih rešitev za učenje slo-
venščine kot strokovnega/akademskega jezika za ciljno skupino višjih zače-
tnikov oz. nadaljevalcev. Kot trenutno najprimernejšega za našo ciljno sku-
pino lahko označimo spletni portal Slovenščina na daljavo,⁷ ki ponuja izbor
tematskih področij, skladno s Sporazumevalnim pragom za slovenščino, z di-
daktičnimi vsebinami, primernimi za večnivojsko poučevanje in samoprever-
janje, tako za popolne začetnike kot tudi nadaljevalce. Glede na sklenjen, di-
daktično premišljen izbor učnih vsebin (od predstavitve do preverjanja) je ta
spletni vir uporaben predvsem za samostojno učenje za popolne začetnike,
višje začetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce.
Nabor priročnikov za učenje slovenščine je v zadnjem času precej širok, a še
vedno ne pokrije vseh ciljnih skupin študentov glede na njihovo izhodiščno
okolje. Izkušnje poučevanja slovenščine v univerzitetnem okolju kažejo,⁸ da
bi jih bilo treba dopolniti s korekcijskimi slovničnimi vajami za različne sku-
pine govorcev (s slovanskim, z germanskim, romanskim J1). Študenti tako iz
slovanskega kot tudi predvsem neslovanskega okolja precej pogrešajo siste-
matično in didaktizirano slovnico z vajami za utrjevanje ter samoučenje. Smi-
selna se zdi tudi dopolnitev učbenikov z osnovami fonetike in s fonetičnimi
vajami za posamezne govorce.
Za vse stopnje učenja primanjkujejo poenostavljena in/ali skrajšana stro-
kovna besedila, s katerimi bi študenti lahko utrdili usvojeno znanje ter spo-
znali strokovni jezik na izbranem predmetnem področju. Študenti tudi po-
⁵ Glej https://www.slonline.si/sl/.
⁶ Dostopno na spletnem portalu http://www.slovenscina.eu/.
⁷ Glej spletni portal http://www.e-slovenscina.si/, ki ga je v letu 2006 vsebinsko razvil Center za
slovenski jezik FF UL.
⁸ Do podobnih zaključkov prihajajo tudi lektorji slovenščine na avstrijskih univerzah (Bedenk in
Vučajnk 2009).
460
za poučevanje naše ciljne skupine vprašljiva. Kot primer naj navedemo dej-
stvo, da so brezplačne mobilne aplikacije za učenje slovenščine (glej Pukšič
2015) razvite predvsem v pomoč popolnim začetnikom, ki hkrati predstavljajo
najštevilnejšo ciljno skupino. Nova brezplačna spletna učilnica slovenščine
Slonline⁵ predstavlja premišljeno, didaktično prirejeno ready-made učno gra-
divo za učenje slovenščine, ki ga lahko našim slušateljem ponudimo šele kot
dodatno vsebino za sprotno samoučenje. Jezikovni viri, razviti v okviru pro-
jekta »Sporazumevanje v slovenskem jeziku«⁶ (pedagoški slovnični portal,
razlagalni slovar, leksikalna baza za slovenščino, leksikon besednih oblik Slo-
leks, slogovni priročnik, slogovno spletno orodje za preverjanje pravopisa),
so v pomoč pri urejanju besedil oz. pri učenju slovenščine na višjih stopnjah,
a vendar ne ponujajo celovitih vsebinskih/didaktičnih rešitev za učenje slo-
venščine kot strokovnega/akademskega jezika za ciljno skupino višjih zače-
tnikov oz. nadaljevalcev. Kot trenutno najprimernejšega za našo ciljno sku-
pino lahko označimo spletni portal Slovenščina na daljavo,⁷ ki ponuja izbor
tematskih področij, skladno s Sporazumevalnim pragom za slovenščino, z di-
daktičnimi vsebinami, primernimi za večnivojsko poučevanje in samoprever-
janje, tako za popolne začetnike kot tudi nadaljevalce. Glede na sklenjen, di-
daktično premišljen izbor učnih vsebin (od predstavitve do preverjanja) je ta
spletni vir uporaben predvsem za samostojno učenje za popolne začetnike,
višje začetnike, nadaljevalce in izpopolnjevalce.
Nabor priročnikov za učenje slovenščine je v zadnjem času precej širok, a še
vedno ne pokrije vseh ciljnih skupin študentov glede na njihovo izhodiščno
okolje. Izkušnje poučevanja slovenščine v univerzitetnem okolju kažejo,⁸ da
bi jih bilo treba dopolniti s korekcijskimi slovničnimi vajami za različne sku-
pine govorcev (s slovanskim, z germanskim, romanskim J1). Študenti tako iz
slovanskega kot tudi predvsem neslovanskega okolja precej pogrešajo siste-
matično in didaktizirano slovnico z vajami za utrjevanje ter samoučenje. Smi-
selna se zdi tudi dopolnitev učbenikov z osnovami fonetike in s fonetičnimi
vajami za posamezne govorce.
Za vse stopnje učenja primanjkujejo poenostavljena in/ali skrajšana stro-
kovna besedila, s katerimi bi študenti lahko utrdili usvojeno znanje ter spo-
znali strokovni jezik na izbranem predmetnem področju. Študenti tudi po-
⁵ Glej https://www.slonline.si/sl/.
⁶ Dostopno na spletnem portalu http://www.slovenscina.eu/.
⁷ Glej spletni portal http://www.e-slovenscina.si/, ki ga je v letu 2006 vsebinsko razvil Center za
slovenski jezik FF UL.
⁸ Do podobnih zaključkov prihajajo tudi lektorji slovenščine na avstrijskih univerzah (Bedenk in
Vučajnk 2009).
460
