Page 63 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 63
Validacija vprašalnika digitalnih kompetenc študentov
Preglednica 8 Rezultati Mann-Whitneyevega testa razlik v dimenzijah VIKT-š glede
na stopnjo študija
Dimenzije Stopnja N R U P
Digitalna pedagogika , ,
Digitalno vrednotenje Dodiplomska , , ,*
Opolnomočenje učencev Podiplomska , , ,
Dodiplomska , , ,
Digitalna varnost Podiplomska , ,*
Dodiplomska , , ,
Naklonjenost klasičnemu načinu Podiplomska ,
učenja in poučevanja Dodiplomska ,
Omogočanje razvoja digitalnih Podiplomska ,
kompetenc učencev Dodiplomska ,
Digitalna pedagogika Podiplomska
Dodiplomska ,
Podiplomska ,
,
,
Opombe N – numerus, R – povprečni rang, U – vrednost Mann-Whiteyevega testa, P – stati-
stična pomembnost; * razlika je statistično pomembna na nivoju p < 0,05.
sošolcev, ter menijo, da bi učence znali usmerjati k samooceni s pomočjo IKT.
Sklepamo lahko tudi, da dodiplomski študenti v primerjavi s podiplomskimi
pomembno pogosteje menijo, da poznajo orodja, s katerimi lahko spodbu-
jajo kritično refleksijo lastnega učenja ter rabo IKT-orodij, s pomočjo kate-
rih bi učenci lahko kritično pristopili k svojem učenju. Razloge za to lahko
iščemo tudi v ciljih in načinu dela na pedagoških študijskih programih, ki
smo jih vključili v raziskavo. Dejstvo je namreč, da so po svojih vsebinah in
ciljih dodiplomski študijski programi bistveno bolj usmerjeni v usposablja-
nje študentov za delo s skupino/razredom, v vodenje in poučevanje, torej za
neposredno delo s skupino in razredom nasploh. Nasprotno pa so študijske
vsebine, način dela in cilji podiplomskih študijskih programov bolj usmerjeni
v poglabljanje študijskih vsebin, individualno raziskovanje, delo s posame-
znikom, ipd., kar bi lahko rezultiralo v nižji samooceni lastne usposobljenosti
za delo s skupino, razredom.
Nadalje pa so se pomembne razlike pokazale tudi v peti dimenziji, naklo-
njenost klasičnemu načinu učenja in poučevanja, pri čemer so o večji naklonje-
nosti rabi klasičnih načinov poučevanja poročali podiplomski študenti (dodi-
plomski študenti R = 99,54, podiplomski študenti R = 121,92). Na osnovi prido-
bljenih podatkov lahko sklepamo, da podiplomski študenti na ta način poro-
čajo o večjem dvomu in negotovosti pri rabi IKT v didaktične namene, saj po-
gosteje menijo, da bi pri poučevanju uporabljali samo klasična učna orodja
63
Preglednica 8 Rezultati Mann-Whitneyevega testa razlik v dimenzijah VIKT-š glede
na stopnjo študija
Dimenzije Stopnja N R U P
Digitalna pedagogika , ,
Digitalno vrednotenje Dodiplomska , , ,*
Opolnomočenje učencev Podiplomska , , ,
Dodiplomska , , ,
Digitalna varnost Podiplomska , ,*
Dodiplomska , , ,
Naklonjenost klasičnemu načinu Podiplomska ,
učenja in poučevanja Dodiplomska ,
Omogočanje razvoja digitalnih Podiplomska ,
kompetenc učencev Dodiplomska ,
Digitalna pedagogika Podiplomska
Dodiplomska ,
Podiplomska ,
,
,
Opombe N – numerus, R – povprečni rang, U – vrednost Mann-Whiteyevega testa, P – stati-
stična pomembnost; * razlika je statistično pomembna na nivoju p < 0,05.
sošolcev, ter menijo, da bi učence znali usmerjati k samooceni s pomočjo IKT.
Sklepamo lahko tudi, da dodiplomski študenti v primerjavi s podiplomskimi
pomembno pogosteje menijo, da poznajo orodja, s katerimi lahko spodbu-
jajo kritično refleksijo lastnega učenja ter rabo IKT-orodij, s pomočjo kate-
rih bi učenci lahko kritično pristopili k svojem učenju. Razloge za to lahko
iščemo tudi v ciljih in načinu dela na pedagoških študijskih programih, ki
smo jih vključili v raziskavo. Dejstvo je namreč, da so po svojih vsebinah in
ciljih dodiplomski študijski programi bistveno bolj usmerjeni v usposablja-
nje študentov za delo s skupino/razredom, v vodenje in poučevanje, torej za
neposredno delo s skupino in razredom nasploh. Nasprotno pa so študijske
vsebine, način dela in cilji podiplomskih študijskih programov bolj usmerjeni
v poglabljanje študijskih vsebin, individualno raziskovanje, delo s posame-
znikom, ipd., kar bi lahko rezultiralo v nižji samooceni lastne usposobljenosti
za delo s skupino, razredom.
Nadalje pa so se pomembne razlike pokazale tudi v peti dimenziji, naklo-
njenost klasičnemu načinu učenja in poučevanja, pri čemer so o večji naklonje-
nosti rabi klasičnih načinov poučevanja poročali podiplomski študenti (dodi-
plomski študenti R = 99,54, podiplomski študenti R = 121,92). Na osnovi prido-
bljenih podatkov lahko sklepamo, da podiplomski študenti na ta način poro-
čajo o večjem dvomu in negotovosti pri rabi IKT v didaktične namene, saj po-
gosteje menijo, da bi pri poučevanju uporabljali samo klasična učna orodja
63
