Page 62 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 62
ja Čotar Konrad
Preglednica 7 Deskriptivne vrednosti in zanesljivost posameznih dimenzij VIKT-š
Dimenzije Število trditev N M s KS Pα
Digitalna pedagogika 8 233 3,10 0,39 0,144 0,000 0,859
Digitalno vrednotenje 4 217 2,50 0,55 0,109 0,000 0,814
Opolnomočenje učencev 5 235 2,69 0,45 0,120 0,000 0,756
Digitalna varnost 2 239 3,17 0,54 0,307 0,000 0,799
Naklonjenost klasičnemu 4 216 2,45 0,50 0,149 0,000 0,620
načinu učenja in poučevanja
Omogočanje razvoja digitalnih 7 218 2,82 0,48 0,170 0,000 0,868
kompetenc učencev
Opombe N – numerus, M – povprečna vrednost, s – standardna deviacija, KS – Kolmogorov-
Smirnov koeficient, P – statistična pomembnost na nivoju p < 0,001, α – Crombachov alfa koe-
ficient zanesljivosti.
pirično potrjujejo vsebinski, izhodiščni teoretični model študije so digitalna
pedagogika, digitalno vrednotenje, opolnomočenje učencev, digitalna varnost,
naklonjenost klasičnemu načinu učenja in poučevanja in dimenzija omogoča-
nje razvoja digitalnih kompetenc učencev.
Z namenom ugotavljati razlike v dimenzijah vprašalnika glede na stopnjo
in način študija smo v nadaljevanju preverjali porazdelitev dimenzij in nji-
hovo zanesljivost. Deskriptivne statistike in zanesljivost posamezne dimen-
zije predstavljamo v preglednici 7. Na osnovi ugotovitve, da posamezne di-
menzije kažejo na ustrezno zanesljivost, smo v nadaljnje analize vključili vse
dimenzije vprašalnika.
Analiza razlik v usposobljenosti študentov pedagoških študijskih
programov za didaktično rabo IKT glede na stopnjo in način študija
V nadaljevanju smo želeli preveriti tudi, ali obstajajo razlike v posameznih
dimenzijah IKT-kompetenc pri študentih pedagoških študijskih programov
glede na stopnjo in način študija. Glede na predstavljene rezultate (glej pre-
glednico 7), ki kažejo na nenormalno porazdelitev rezultatov pri vseh dimen-
zijah, smo izvedli neparametrični Mann-Whitneyev test za ugotavljanje razlik
med skupinama. Rezultati kažejo (glej preglednico 8), da se pomembne raz-
like kažejo v drugi dimenziji, ki se nanaša na rabo IKT v namene ocenjevanja
in spodbujanja kritičnega mišljenja, in peti dimenziji, ki izraža preferenco štu-
dentov za uporabo klasičnih načinov učenja in poučevanja. Pri drugi dimen-
ziji, digitalno vrednotenje, ugotavljamo, da se dodiplomski študenti v primer-
javi s podiplomskimi ocenjujejo kot bolj usposobljene (dodiplomski študenti
R = 141,00 podiplomski študenti R = 94,95) in se pomembno pogosteje stri-
njajo, da poznajo IKT-orodja za samovrednotenje ali vrstniško ocenjevanje
62
Preglednica 7 Deskriptivne vrednosti in zanesljivost posameznih dimenzij VIKT-š
Dimenzije Število trditev N M s KS Pα
Digitalna pedagogika 8 233 3,10 0,39 0,144 0,000 0,859
Digitalno vrednotenje 4 217 2,50 0,55 0,109 0,000 0,814
Opolnomočenje učencev 5 235 2,69 0,45 0,120 0,000 0,756
Digitalna varnost 2 239 3,17 0,54 0,307 0,000 0,799
Naklonjenost klasičnemu 4 216 2,45 0,50 0,149 0,000 0,620
načinu učenja in poučevanja
Omogočanje razvoja digitalnih 7 218 2,82 0,48 0,170 0,000 0,868
kompetenc učencev
Opombe N – numerus, M – povprečna vrednost, s – standardna deviacija, KS – Kolmogorov-
Smirnov koeficient, P – statistična pomembnost na nivoju p < 0,001, α – Crombachov alfa koe-
ficient zanesljivosti.
pirično potrjujejo vsebinski, izhodiščni teoretični model študije so digitalna
pedagogika, digitalno vrednotenje, opolnomočenje učencev, digitalna varnost,
naklonjenost klasičnemu načinu učenja in poučevanja in dimenzija omogoča-
nje razvoja digitalnih kompetenc učencev.
Z namenom ugotavljati razlike v dimenzijah vprašalnika glede na stopnjo
in način študija smo v nadaljevanju preverjali porazdelitev dimenzij in nji-
hovo zanesljivost. Deskriptivne statistike in zanesljivost posamezne dimen-
zije predstavljamo v preglednici 7. Na osnovi ugotovitve, da posamezne di-
menzije kažejo na ustrezno zanesljivost, smo v nadaljnje analize vključili vse
dimenzije vprašalnika.
Analiza razlik v usposobljenosti študentov pedagoških študijskih
programov za didaktično rabo IKT glede na stopnjo in način študija
V nadaljevanju smo želeli preveriti tudi, ali obstajajo razlike v posameznih
dimenzijah IKT-kompetenc pri študentih pedagoških študijskih programov
glede na stopnjo in način študija. Glede na predstavljene rezultate (glej pre-
glednico 7), ki kažejo na nenormalno porazdelitev rezultatov pri vseh dimen-
zijah, smo izvedli neparametrični Mann-Whitneyev test za ugotavljanje razlik
med skupinama. Rezultati kažejo (glej preglednico 8), da se pomembne raz-
like kažejo v drugi dimenziji, ki se nanaša na rabo IKT v namene ocenjevanja
in spodbujanja kritičnega mišljenja, in peti dimenziji, ki izraža preferenco štu-
dentov za uporabo klasičnih načinov učenja in poučevanja. Pri drugi dimen-
ziji, digitalno vrednotenje, ugotavljamo, da se dodiplomski študenti v primer-
javi s podiplomskimi ocenjujejo kot bolj usposobljene (dodiplomski študenti
R = 141,00 podiplomski študenti R = 94,95) in se pomembno pogosteje stri-
njajo, da poznajo IKT-orodja za samovrednotenje ali vrstniško ocenjevanje
62
