Page 69 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 69
Pojavljanje IKT na področju izobraževanja
v slovenski bibliografiji
Janez Drobnič
Univerza na Primorskem
janez.drobnic@pef.upr.si
Z namenom zagotavljanja spreminjanja procesa učenja in poučevanja so po-
trebni novi pristopi in znanje, med temi je pomembna uporaba IKT. Eden izmed
načinov ugotavljanja uporabe te tehnologije je refleksija teh del v nacionalni
bibliografiji. Z raziskavo, ki temelji na analizi bibliografskih virov problemskega
področja IKT v izobraževanju, ki jo omogoča sistem COBISS za vodenje bibli-
ografskih enot, smo poiskali odgovore na vprašanja o uporabi IKT v izobraže-
vanju. Analiza je pokazala, da pojavljanje tematike IKT v slovenskem izobraže-
vanju v zadnjih 15 letih beleži konstanten vzpon. Žal pa se to ne odraža v uč-
benikih, priročnikih in zbornikih, kar kaže, da raziskovalni produkti ne najdejo
ustrezne poti in transformacije v splošnejših oblikah edicij, ki so namenjene
izobraževanju širše populacije.
Ključne besede: izobraževanje, IKT, slovenska bibliografija, COBISS
Teoretična izhodišča
Sable (2014) navaja, da je nacionalni opus bibliografije, zlasti če izpolnjuje
pogoje sistematičnosti, celostnosti in dostopnosti, dober vir za pridobiva-
nje in izmenjavo znanj ter raziskovanja, kar je ključnega pomena za sodobne
družbe znanja. Smernice mednarodne organizacije IFLA (UNESCO 1979) po-
udarjajo, da nacionalna bibliografija kaže vpliv države na vzgojo in izobraže-
vanje, jezike, ekonomske programe itd. Bourne (1993) navaja, da država, ki iz-
daja in sistemsko ureja svojo nacionalno bibliografijo, izraža svojo zrelost. Te-
koča nacionalna bibliografija odraža posebne karakteristike neke države prav
tako, kot ogledalo odraža posebne karakteristike posameznika (Bell 1998, 18).
Nacionalna bibliografija v modernem pomenu je navadno definirana kot
popolna zbirka zglednih bibliografskih zapisov o založniški produkciji neke
države, ki redno in s čim manjšim časovnim zaostankom izhaja v tiskani ali
drugi fizični obliki (UNESCO 1979). Zapise v skladu z mednarodnimi standardi
pripravljajo nacionalne bibliografske agencije, ki podrobno preverjajo avtor-
stvo in ozadje publikacije, zapisi pa vsebujejo vse podrobnosti, ki jih zahteva
široka in raznovrstna uporaba teh zapisov (Bell 1998).
Po preteku let nacionalna bibliografija postane pomembno orodje za zgo-
dovinsko preučevanje, saj odraža rast in razvoj države ter spremembe v so-
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.69-79
v slovenski bibliografiji
Janez Drobnič
Univerza na Primorskem
janez.drobnic@pef.upr.si
Z namenom zagotavljanja spreminjanja procesa učenja in poučevanja so po-
trebni novi pristopi in znanje, med temi je pomembna uporaba IKT. Eden izmed
načinov ugotavljanja uporabe te tehnologije je refleksija teh del v nacionalni
bibliografiji. Z raziskavo, ki temelji na analizi bibliografskih virov problemskega
področja IKT v izobraževanju, ki jo omogoča sistem COBISS za vodenje bibli-
ografskih enot, smo poiskali odgovore na vprašanja o uporabi IKT v izobraže-
vanju. Analiza je pokazala, da pojavljanje tematike IKT v slovenskem izobraže-
vanju v zadnjih 15 letih beleži konstanten vzpon. Žal pa se to ne odraža v uč-
benikih, priročnikih in zbornikih, kar kaže, da raziskovalni produkti ne najdejo
ustrezne poti in transformacije v splošnejših oblikah edicij, ki so namenjene
izobraževanju širše populacije.
Ključne besede: izobraževanje, IKT, slovenska bibliografija, COBISS
Teoretična izhodišča
Sable (2014) navaja, da je nacionalni opus bibliografije, zlasti če izpolnjuje
pogoje sistematičnosti, celostnosti in dostopnosti, dober vir za pridobiva-
nje in izmenjavo znanj ter raziskovanja, kar je ključnega pomena za sodobne
družbe znanja. Smernice mednarodne organizacije IFLA (UNESCO 1979) po-
udarjajo, da nacionalna bibliografija kaže vpliv države na vzgojo in izobraže-
vanje, jezike, ekonomske programe itd. Bourne (1993) navaja, da država, ki iz-
daja in sistemsko ureja svojo nacionalno bibliografijo, izraža svojo zrelost. Te-
koča nacionalna bibliografija odraža posebne karakteristike neke države prav
tako, kot ogledalo odraža posebne karakteristike posameznika (Bell 1998, 18).
Nacionalna bibliografija v modernem pomenu je navadno definirana kot
popolna zbirka zglednih bibliografskih zapisov o založniški produkciji neke
države, ki redno in s čim manjšim časovnim zaostankom izhaja v tiskani ali
drugi fizični obliki (UNESCO 1979). Zapise v skladu z mednarodnimi standardi
pripravljajo nacionalne bibliografske agencije, ki podrobno preverjajo avtor-
stvo in ozadje publikacije, zapisi pa vsebujejo vse podrobnosti, ki jih zahteva
široka in raznovrstna uporaba teh zapisov (Bell 1998).
Po preteku let nacionalna bibliografija postane pomembno orodje za zgo-
dovinsko preučevanje, saj odraža rast in razvoj države ter spremembe v so-
Štemberger, T., S. Čotar Konrad, S. Rutar in A. Žakelj, ur. 2022. Oblikovanje
inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
https://doi.org/10.26493/978-961-293-139-1.69-79
