Page 71 - Štemberger Tina, Čotar Konrad Sonja, Rutar Sonja, Žakelj Amalija. Ur. 2022. Oblikovanje inovativnih učnih okolij. Koper: Založba Univerze na Primorskem
P. 71
Pojavljanje IKT na področju izobraževanja v slovenski bibliografiji
nja ali učenja, ker je to nujno, saj so mladi in starejši vpeti v nove tehnologije
v vseh dimenzijah življenja in ker to tudi vpliva na učinkovitost pri učenju in
poučevanju«.
Uporaba IKT v izobraževanju je v zadnjem desetletju sicer ena ključnih pri-
oritet evropskih držav, vendar pa je razvoj neenakomeren. Znotraj držav in
med državami so opazne razlike v »e-zrelosti«. Brečko in Vehovar (2008) nava-
jata, da so šole v nekaterih državah IKT vključile v kurikulum; s tem izkazujejo
visok nivo uspešne in primerne rabe IKT pri podpori poučevanju in učenju
različnih predmetnih področij. V drugih državah pa so šole še v zgodnji fazi
uvajanja IKT, kar kaže, da imajo še veliko možnosti pri izboljševanju učnega
procesa z uvajanjem IKT, vendar pa pri učenju in poučevanju še ni večjih na-
predkov (Brečko in Vehovar 2008).
Po mnenju Gerliča (2011) je uporaba IKT pri učenju in poučevanju odvisna
od učiteljev, njihove usposobljenosti pa tudi opremljenosti šol in na drugi
strani navdušenja učencev ter njihovega sprejemanja takšnih načinov uče-
nja. Ferk (2015) pa omenja neke vrste paradoks, da imamo vse bolje opre-
mljene šole z IKT in naklonjenost učencev takšnim pristopom, kljub temu pa
se dogaja, da je pri specifičnih šolskih predmetih relativno nizka uporaba IKT.
Seveda vsa predmetna področja učenja niso enako zanimiva za uporabo
IKT-tehnologij. Po mnenju Gerliča (2011) se IKT največ uporablja pri matema-
tiki, biologiji in kemiji. Razlike so tudi glede poteka učnega procesa, pri kate-
rem učitelji uporabljajo računalnik: največ pri novih snoveh in manj pri uvo-
dnih delih ter pri preverjanju znanja.
Clark (2005) ugotavlja, da so multimediji za učence privlačnejši tudi zato,
ker postane na ta način učenje manj naporno, kar pa pomeni manj uče-
nja, vendar pogosto tudi manj znanja. Zato so začetna navdušenja nad IKT-
tehnologijami v učenju upadla in niso več tako zaznavna kot na začetku (Kr-
nel 2008).
Glede vplivov na izobraževanje so prinesle študije različne, deloma tudi
nasprotujoče si rezultate. Yousef in Dahmani (2008, 46) navajata, da »odnos
med uporabo IKT in uspešnostjo študentov v visokem šolstvu ni jasen, saj ob-
stajajo tudi kontradiktorni rezultati«. Tudi drugi avtorji (Angrist in Lavy 2002;
Banerjee idr. 2004; Goolsbee in Guryan 2006; Kirkpatrick in Cuban 1998) go-
vorijo o neenotnosti rezultatov, ko omenjajo dokaze o ključni vlogi IKT v viso-
košolskem izobraževanju. Po drugi strani pa imamo študije, ki kažejo znaten
vpliv IKT na dosežke učencev (Kulik 1994; Sosin idr. 2004; Fuchs in Wossman
2004). Zato bi se veljalo vprašati, kateri so tisti učinki, ki jih ustvarja uvajanje
IKT, ter na katera področja učenja IKT vpliva in na katera ne.
Očitno je vpliv na dosežke odvisen od tipa IKT v poučevanju. European
71
nja ali učenja, ker je to nujno, saj so mladi in starejši vpeti v nove tehnologije
v vseh dimenzijah življenja in ker to tudi vpliva na učinkovitost pri učenju in
poučevanju«.
Uporaba IKT v izobraževanju je v zadnjem desetletju sicer ena ključnih pri-
oritet evropskih držav, vendar pa je razvoj neenakomeren. Znotraj držav in
med državami so opazne razlike v »e-zrelosti«. Brečko in Vehovar (2008) nava-
jata, da so šole v nekaterih državah IKT vključile v kurikulum; s tem izkazujejo
visok nivo uspešne in primerne rabe IKT pri podpori poučevanju in učenju
različnih predmetnih področij. V drugih državah pa so šole še v zgodnji fazi
uvajanja IKT, kar kaže, da imajo še veliko možnosti pri izboljševanju učnega
procesa z uvajanjem IKT, vendar pa pri učenju in poučevanju še ni večjih na-
predkov (Brečko in Vehovar 2008).
Po mnenju Gerliča (2011) je uporaba IKT pri učenju in poučevanju odvisna
od učiteljev, njihove usposobljenosti pa tudi opremljenosti šol in na drugi
strani navdušenja učencev ter njihovega sprejemanja takšnih načinov uče-
nja. Ferk (2015) pa omenja neke vrste paradoks, da imamo vse bolje opre-
mljene šole z IKT in naklonjenost učencev takšnim pristopom, kljub temu pa
se dogaja, da je pri specifičnih šolskih predmetih relativno nizka uporaba IKT.
Seveda vsa predmetna področja učenja niso enako zanimiva za uporabo
IKT-tehnologij. Po mnenju Gerliča (2011) se IKT največ uporablja pri matema-
tiki, biologiji in kemiji. Razlike so tudi glede poteka učnega procesa, pri kate-
rem učitelji uporabljajo računalnik: največ pri novih snoveh in manj pri uvo-
dnih delih ter pri preverjanju znanja.
Clark (2005) ugotavlja, da so multimediji za učence privlačnejši tudi zato,
ker postane na ta način učenje manj naporno, kar pa pomeni manj uče-
nja, vendar pogosto tudi manj znanja. Zato so začetna navdušenja nad IKT-
tehnologijami v učenju upadla in niso več tako zaznavna kot na začetku (Kr-
nel 2008).
Glede vplivov na izobraževanje so prinesle študije različne, deloma tudi
nasprotujoče si rezultate. Yousef in Dahmani (2008, 46) navajata, da »odnos
med uporabo IKT in uspešnostjo študentov v visokem šolstvu ni jasen, saj ob-
stajajo tudi kontradiktorni rezultati«. Tudi drugi avtorji (Angrist in Lavy 2002;
Banerjee idr. 2004; Goolsbee in Guryan 2006; Kirkpatrick in Cuban 1998) go-
vorijo o neenotnosti rezultatov, ko omenjajo dokaze o ključni vlogi IKT v viso-
košolskem izobraževanju. Po drugi strani pa imamo študije, ki kažejo znaten
vpliv IKT na dosežke učencev (Kulik 1994; Sosin idr. 2004; Fuchs in Wossman
2004). Zato bi se veljalo vprašati, kateri so tisti učinki, ki jih ustvarja uvajanje
IKT, ter na katera področja učenja IKT vpliva in na katera ne.
Očitno je vpliv na dosežke odvisen od tipa IKT v poučevanju. European
71
