Page 134 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 134
dnje gibalno učenje in poučevanje
Skupinska – učitelj otroke razdeli v več (2–4) skupin (po 3–8 otrok v skupi-
ni) in celotni skupini in posamezniku hkrati podaja informacije, navodila, raz-
laga ter demonstrira in popravlja tako, da izmenično pristopa in se usmerja od
skupine do skupine in po potrebi k posamezniku/-kom ter ponovno k skupini.
Didaktična gibalna igra – tehnika poučevanja, ko učitelj zastavlja otro-
ku kompleksna in problemsko zastavljene gibalne naloge s katerimi omogoča
ustrezen razvoj vseh dimenzij psihosomatskega statusa.
Krožna vadba – otroci so razdeljeni v več manjših (od 3 do 5) skupin (od 3
do 6 otrok v skupini) in izvajajo gibalne naloge na posamezni postaji skladno
z določenim časom trajanja vadbe (od 2 do 5 minut). Potem se skupine zame-
njajo na postajah, dokler niso bili vsi na vsaki postaji vsaj enkrat.
Poligon – vzgojitelj oblikuje, običajno v krožni obliki, strukturirane gibalne
naloge skladno z zastavljenimi cilji. Otroci izvajajo naloge tekoče drug za dru-
gim (od 3- do 6-krat ponovijo cel krog).
Gibalna vadba po igralnih postajah, kjer je značilno, da na postajah pre-
vladuje igralna oblika ponavljanja izbranih gibalnih dejavnosti, ki razvijajo gi-
balne sposobnosti in gibalne vzorce.
Prilagojena obhodna vadba z zgodbo, kjer se vsebine prepletajo z zgod-
bo, s katero otroci osmislijo svoje gibanje.
Štafetne igre – otroci so razdeljeni v več manjših (od 3 do 5) skupin (od
3 do 6 otrok v skupini) in izvajajo gibalne naloge, ki imajo v ospredju nalo-
go prenašanja izbranega rekvizita v obliki tekmovanja, kjer ne razvrščamo
zmagovalcev.
Elementarne igre – gibalne/športne igre s prilagojenimi pravili, ki so lah-
ko tekmovalne, vendar vse do dvanajstega leta brez razvrščanja.
Kombinirana – združuje različne učne oblike s ciljem učinkovitega pou-
čevanja glede na objektivne okoliščine poučevanja in subjektivne okoliščine
učencev.
134
Skupinska – učitelj otroke razdeli v več (2–4) skupin (po 3–8 otrok v skupi-
ni) in celotni skupini in posamezniku hkrati podaja informacije, navodila, raz-
laga ter demonstrira in popravlja tako, da izmenično pristopa in se usmerja od
skupine do skupine in po potrebi k posamezniku/-kom ter ponovno k skupini.
Didaktična gibalna igra – tehnika poučevanja, ko učitelj zastavlja otro-
ku kompleksna in problemsko zastavljene gibalne naloge s katerimi omogoča
ustrezen razvoj vseh dimenzij psihosomatskega statusa.
Krožna vadba – otroci so razdeljeni v več manjših (od 3 do 5) skupin (od 3
do 6 otrok v skupini) in izvajajo gibalne naloge na posamezni postaji skladno
z določenim časom trajanja vadbe (od 2 do 5 minut). Potem se skupine zame-
njajo na postajah, dokler niso bili vsi na vsaki postaji vsaj enkrat.
Poligon – vzgojitelj oblikuje, običajno v krožni obliki, strukturirane gibalne
naloge skladno z zastavljenimi cilji. Otroci izvajajo naloge tekoče drug za dru-
gim (od 3- do 6-krat ponovijo cel krog).
Gibalna vadba po igralnih postajah, kjer je značilno, da na postajah pre-
vladuje igralna oblika ponavljanja izbranih gibalnih dejavnosti, ki razvijajo gi-
balne sposobnosti in gibalne vzorce.
Prilagojena obhodna vadba z zgodbo, kjer se vsebine prepletajo z zgod-
bo, s katero otroci osmislijo svoje gibanje.
Štafetne igre – otroci so razdeljeni v več manjših (od 3 do 5) skupin (od
3 do 6 otrok v skupini) in izvajajo gibalne naloge, ki imajo v ospredju nalo-
go prenašanja izbranega rekvizita v obliki tekmovanja, kjer ne razvrščamo
zmagovalcev.
Elementarne igre – gibalne/športne igre s prilagojenimi pravili, ki so lah-
ko tekmovalne, vendar vse do dvanajstega leta brez razvrščanja.
Kombinirana – združuje različne učne oblike s ciljem učinkovitega pou-
čevanja glede na objektivne okoliščine poučevanja in subjektivne okoliščine
učencev.
134
