Page 133 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 133
ČNE OBLIKE
Učne oblike določajo način vodenja učnega procesa v odnosu do učencev
in prav tako v veliki meri prispevajo k učinkovitosti poučevanja. Najpogoste-
je je še vedno uporabljana frontalna oblika, ko učitelj stoji pred otroki in ce-
lotni skupini hkrati posreduje informacije, navodila, ji razlaga in demonstrira
gibalne strukture ter med ali po izvedbi popravlja ključne napake učencev.
Predlagamo, da se pogosteje uporabi skupinska učna metoda, pri kateri vzgo-
jitelj skupini in posamezniku hkrati posreduje informacije, navodila, jim ra-
zlaga in demonstrira gibalne strukture ter jih popravlja tako, da k njim iz-
menično pristopa in se usmerja od skupine do skupine ter k posamezniku in
ponovno k skupini. Priporočamo še rabo kombinirane učne oblike, ko združu-
jemo različne učne oblike, predvsem didaktično gibalno igro, poligone in vad-
bo po igralnih postajah z zgodbo. Seveda pa moramo učne cilje učinkovite-
ga poučevanja prilagoditi glede na objektivne učne okoliščine. Omenjene
oblike prispevajo k optimizaciji kompleksnosti in omogočajo povečanje osre-
dotočenosti na posamičnega otroka, manj delitev ter več sodelovanja in pre-
potrebnega uvida celote (Retar in Lepičnik Vodopivec, 2017).
Med sodobne učne oblike v zgodnjem gibalnem poučevanju uvrščamo
naslednje:
Frontalna – učitelj stoji pred skupino učencev in informacije ter navodila
podaja celotni skupini hkrati, razlaga ter demonstrira in popravlja.
Individualna – učitelj se v celoti posveti enemu samemu posamezniku.
Delo v parih ali trojkah – učitelj informacije in navodila podaja paru ali
trojki hkrati, razlaga ter demonstrira in popravlja tako, da izmenično pristopa
in se usmerja od skupine k posamezniku/-kom ter ponovno k skupini.
133
Učne oblike določajo način vodenja učnega procesa v odnosu do učencev
in prav tako v veliki meri prispevajo k učinkovitosti poučevanja. Najpogoste-
je je še vedno uporabljana frontalna oblika, ko učitelj stoji pred otroki in ce-
lotni skupini hkrati posreduje informacije, navodila, ji razlaga in demonstrira
gibalne strukture ter med ali po izvedbi popravlja ključne napake učencev.
Predlagamo, da se pogosteje uporabi skupinska učna metoda, pri kateri vzgo-
jitelj skupini in posamezniku hkrati posreduje informacije, navodila, jim ra-
zlaga in demonstrira gibalne strukture ter jih popravlja tako, da k njim iz-
menično pristopa in se usmerja od skupine do skupine ter k posamezniku in
ponovno k skupini. Priporočamo še rabo kombinirane učne oblike, ko združu-
jemo različne učne oblike, predvsem didaktično gibalno igro, poligone in vad-
bo po igralnih postajah z zgodbo. Seveda pa moramo učne cilje učinkovite-
ga poučevanja prilagoditi glede na objektivne učne okoliščine. Omenjene
oblike prispevajo k optimizaciji kompleksnosti in omogočajo povečanje osre-
dotočenosti na posamičnega otroka, manj delitev ter več sodelovanja in pre-
potrebnega uvida celote (Retar in Lepičnik Vodopivec, 2017).
Med sodobne učne oblike v zgodnjem gibalnem poučevanju uvrščamo
naslednje:
Frontalna – učitelj stoji pred skupino učencev in informacije ter navodila
podaja celotni skupini hkrati, razlaga ter demonstrira in popravlja.
Individualna – učitelj se v celoti posveti enemu samemu posamezniku.
Delo v parih ali trojkah – učitelj informacije in navodila podaja paru ali
trojki hkrati, razlaga ter demonstrira in popravlja tako, da izmenično pristopa
in se usmerja od skupine k posamezniku/-kom ter ponovno k skupini.
133
