Page 159 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 159
SEŽIVLJENJSKO (GIBALNO) UČENJE
Za razvoj gibalnih kompetenc je zelo pomembno gibalno znanje, ki bo omog-
očilo učinkovito in avtomatizirano izvedbo gibalnega programa. Pridobivamo
ga z vseživljenjskim učenjem, ki ga razumemo kot dejavnost in proces, ki zaje-
ma vse oblike poučevanja.
Učenje je lahko formalno (v šoli smučanja) ali neformalno (smučanje s pri-
jatelji), bodisi aformalno in naključno ali priložnostno s ciljem, da se izboljšajo
posameznikovo znanje in spretnosti (prilagojeno po Jelencu, 2007). Formalno
gibalno učenje lahko razumemo kot proces pridobivanja gibalnih informacij,
ki ga udeleženec lahko zaključi s končnim izidom v obliki priznane pridoblje-
ne kvalifikacije, kot npr. pridobitev diplome za usvojeno znanje plavanja, smu-
čanja itd. Neformalno učenje ni namenjeno pridobivanju formalnega izkaza,
saj si udeleženec postavlja druge cilje, kot so druženje, zabava, potreba po gi-
banju itd. Pri naključnem in aformalnem izobraževanju gre za spontano, ne-
načrtovano in nenadzorovano učenje, ki se praviloma izvaja v neposrednem
socialnem in fizičnem okolju, v katerem se nahaja otrok, npr. na dvorišču, igra-
lih, športnem igrišču itd. Kot pove že ime, je za aformalno učenje značilno, da
poteka tako brez formalnega okvira kot brez jasnega cilja in namena. Kljub ra-
zumevanju poučevanja kot celovitega procesa poučevanja tudi v športni pra-
ksi še vedno lahko zasledimo pojmovanje gibalnega poučevanja kot discipli-
niranja telesa, zato prihaja do nizke motivacije, slabih rezultatov in odpora do
gibalnih/športnih dejavnosti. Za vzgojitelje je pomembno, da uveljavljajo so-
doben pristop k pouku v obliki proaktivnega gibalnega poučevanja. Zanj je
značilno, da poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem ter reševanjem
159
Za razvoj gibalnih kompetenc je zelo pomembno gibalno znanje, ki bo omog-
očilo učinkovito in avtomatizirano izvedbo gibalnega programa. Pridobivamo
ga z vseživljenjskim učenjem, ki ga razumemo kot dejavnost in proces, ki zaje-
ma vse oblike poučevanja.
Učenje je lahko formalno (v šoli smučanja) ali neformalno (smučanje s pri-
jatelji), bodisi aformalno in naključno ali priložnostno s ciljem, da se izboljšajo
posameznikovo znanje in spretnosti (prilagojeno po Jelencu, 2007). Formalno
gibalno učenje lahko razumemo kot proces pridobivanja gibalnih informacij,
ki ga udeleženec lahko zaključi s končnim izidom v obliki priznane pridoblje-
ne kvalifikacije, kot npr. pridobitev diplome za usvojeno znanje plavanja, smu-
čanja itd. Neformalno učenje ni namenjeno pridobivanju formalnega izkaza,
saj si udeleženec postavlja druge cilje, kot so druženje, zabava, potreba po gi-
banju itd. Pri naključnem in aformalnem izobraževanju gre za spontano, ne-
načrtovano in nenadzorovano učenje, ki se praviloma izvaja v neposrednem
socialnem in fizičnem okolju, v katerem se nahaja otrok, npr. na dvorišču, igra-
lih, športnem igrišču itd. Kot pove že ime, je za aformalno učenje značilno, da
poteka tako brez formalnega okvira kot brez jasnega cilja in namena. Kljub ra-
zumevanju poučevanja kot celovitega procesa poučevanja tudi v športni pra-
ksi še vedno lahko zasledimo pojmovanje gibalnega poučevanja kot discipli-
niranja telesa, zato prihaja do nizke motivacije, slabih rezultatov in odpora do
gibalnih/športnih dejavnosti. Za vzgojitelje je pomembno, da uveljavljajo so-
doben pristop k pouku v obliki proaktivnega gibalnega poučevanja. Zanj je
značilno, da poteka s samostojnim iskanjem in razmišljanjem ter reševanjem
159
