Page 164 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 164
dnje gibalno učenje in poučevanje
jem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji« nam
reč kažejo, da se kažejo negativni trendi pri deležih redno telesno dejavnih,
uporabe elektronskih naprav in mladih, ki redno doživljajo več različnih psiho-
somatskih simptomov (Jeriček Klajnšček idr., 2015). Slovenski otroci imajo tudi
prekomerno telesno maso, ki lahko ogroža njihovo zdravje (Gabrijelčič Blen-
kuš, 2013). Pri otrocih še zaznavamo kineziofobijo kot neutemeljen strah pred
gibanjem, ki je lahko posledica negativnih gibalnih izkušenj in ga je možno s
primernimi postopki odpraviti.
Za objektivno spremljanje delovne uspešnosti so nam lahko v podporo
naslednji kazalniki:
– vložen čas vzgojitelja v poučevanje,
– participacija otrok,
– usklajenost učne vsebine z gibalno kompetentnostjo otroka,
– usklajena pričakovanja med otroki,vzgojitelji in deležniki,
– nastali materialni stroški,
– obvladovanje tveganj športnih poškodb,
– raven doseženih izidov.
Ključni namen menedžmenta gibalnega poučevanja na področju giba-
nja je razvijanje gibalnih sposobnosti in spretnosti, ki pripomorejo k učinko-
vitejšemu in bolj nadzorovanemu gibanju ter omogočajo oblikovanje zdrave-
ga življenjskega sloga. Hkrati ne smemo prezreti dejstva, da je gibalni razvoj
tudi tesno povezan s kognitivnim in čustveno-socialnim področjem otrokove-
ga razvoja.
Poslanstvo vrtca kot vzgojno-izobraževalne institucije in vzgojitelja kot
kompetentnega mentorja je postati ključni prostor socializacije in vzgoje, tu-
di gibalne. Poleg pozitivnih učinkov gibanja ne smemo prezreti prvinske vlo-
ge gibanja v otroštvu – ustvarjanje igre, zgodbe, doživetja. Gibalne aktivnosti
naj ostanejo igra in ne, kot je danes popularno, da je gibanje le v funkciji vzgo-
je, izobraževanja, zdravja, potrošništva, pri čemer ne sme motiti, biti nevarno
ter samo sebi namen…
164
jem povezana vedenja v šolskem obdobju med mladostniki v Sloveniji« nam
reč kažejo, da se kažejo negativni trendi pri deležih redno telesno dejavnih,
uporabe elektronskih naprav in mladih, ki redno doživljajo več različnih psiho-
somatskih simptomov (Jeriček Klajnšček idr., 2015). Slovenski otroci imajo tudi
prekomerno telesno maso, ki lahko ogroža njihovo zdravje (Gabrijelčič Blen-
kuš, 2013). Pri otrocih še zaznavamo kineziofobijo kot neutemeljen strah pred
gibanjem, ki je lahko posledica negativnih gibalnih izkušenj in ga je možno s
primernimi postopki odpraviti.
Za objektivno spremljanje delovne uspešnosti so nam lahko v podporo
naslednji kazalniki:
– vložen čas vzgojitelja v poučevanje,
– participacija otrok,
– usklajenost učne vsebine z gibalno kompetentnostjo otroka,
– usklajena pričakovanja med otroki,vzgojitelji in deležniki,
– nastali materialni stroški,
– obvladovanje tveganj športnih poškodb,
– raven doseženih izidov.
Ključni namen menedžmenta gibalnega poučevanja na področju giba-
nja je razvijanje gibalnih sposobnosti in spretnosti, ki pripomorejo k učinko-
vitejšemu in bolj nadzorovanemu gibanju ter omogočajo oblikovanje zdrave-
ga življenjskega sloga. Hkrati ne smemo prezreti dejstva, da je gibalni razvoj
tudi tesno povezan s kognitivnim in čustveno-socialnim področjem otrokove-
ga razvoja.
Poslanstvo vrtca kot vzgojno-izobraževalne institucije in vzgojitelja kot
kompetentnega mentorja je postati ključni prostor socializacije in vzgoje, tu-
di gibalne. Poleg pozitivnih učinkov gibanja ne smemo prezreti prvinske vlo-
ge gibanja v otroštvu – ustvarjanje igre, zgodbe, doživetja. Gibalne aktivnosti
naj ostanejo igra in ne, kot je danes popularno, da je gibanje le v funkciji vzgo-
je, izobraževanja, zdravja, potrošništva, pri čemer ne sme motiti, biti nevarno
ter samo sebi namen…
164
