Page 162 - Retar, Iztok. 2022. Zgodnje gibalno učenje in poučevanje. Koper: Založba Univerze na Primorskem.
P. 162
dnje gibalno učenje in poučevanje
V literaturi zasledimo različne opredelitve menedžmenta v športu (Chel-
ladurai, 1994; Bartoluci, 1997; Daft, 2003; Houlihan, 2008; Lussier in Kimball,
2004; Parks in Qurterman, 2002), večina pa jih poudarja, da ta temelji na ravna-
nju s ključnimi viri, ki so pomembni za uresničevanje poslanstva in ciljev šport
ne organizacije, prireditve ali športnika. Splošna opredelitev, ki bi enoznačno
opredelila pojem menedžment v športu, še ne obstaja. Menedžment pouče-
vanja skuša odgovoriti na ključna vprašanja pri temeljnih poslovnih funkcijah:
– Načrtovanje – kaj, zakaj in koliko ter po čem?
– Organiziranje – kako?
– Izvajanje – kdo, na kakšen način, kje, kdaj in s katerimi sredstvi?
– Nadzorovanje – ali smo dosegli pričakovane izide?
Cilj upravljanja gibalnega razvoja otrok je spoznati osnove gibalnega ra-
zvoja otroka in posebnosti, ki ga v tem procesu razlikujejo od odraslega, ter
razumeti proces regulacije gibanja v hierarhiji strukture gibalnega prostora
otroka v zgodnjem obdobju kot osnovo gibalnega poučevanja (Pišot, 2012).
Da bi bili pri svojem delu učinkovitejši, lahko uveljavljamo izbrane pristope
iz športnega menedžmenta. Za naše potrebe lahko menedžment na podro-
čju razvoja gibalne kompetentnosti otrok razumemo kot proces usklajevanja
ključnih dejavnikov, ki omogočajo učinkovito uresničevanje ciljev načrtova-
nja, organiziranja, izvajanja in nadziranja gibalnega poučevanja.
Ključna področja menedžmenta poučevanja so:
– profesionalni razvoj kadrov;
– izobraževalni in kadrovski menedžment;
– menedžment učnih dogodkov;
– menedžment kakovosti v poučevanju.
Menedžment poučevanja lahko razdelimo na naslednje ravni:
– profesionalni razvoj kadrov z izmenjavo dobrih učnih praks;
– inovativni učni postopki;
– kakovosten prikaz gibanja s podporo informacijsko-komunikacijske
tehnologije;
– učinkovita komunikacija s spodbujanjem;
– optimizacija učnega procesa s skupinsko učno metodo in kombiniranimi
učnimi oblikami;
– spodbujanje zdravega življenjskega sloga.
162
V literaturi zasledimo različne opredelitve menedžmenta v športu (Chel-
ladurai, 1994; Bartoluci, 1997; Daft, 2003; Houlihan, 2008; Lussier in Kimball,
2004; Parks in Qurterman, 2002), večina pa jih poudarja, da ta temelji na ravna-
nju s ključnimi viri, ki so pomembni za uresničevanje poslanstva in ciljev šport
ne organizacije, prireditve ali športnika. Splošna opredelitev, ki bi enoznačno
opredelila pojem menedžment v športu, še ne obstaja. Menedžment pouče-
vanja skuša odgovoriti na ključna vprašanja pri temeljnih poslovnih funkcijah:
– Načrtovanje – kaj, zakaj in koliko ter po čem?
– Organiziranje – kako?
– Izvajanje – kdo, na kakšen način, kje, kdaj in s katerimi sredstvi?
– Nadzorovanje – ali smo dosegli pričakovane izide?
Cilj upravljanja gibalnega razvoja otrok je spoznati osnove gibalnega ra-
zvoja otroka in posebnosti, ki ga v tem procesu razlikujejo od odraslega, ter
razumeti proces regulacije gibanja v hierarhiji strukture gibalnega prostora
otroka v zgodnjem obdobju kot osnovo gibalnega poučevanja (Pišot, 2012).
Da bi bili pri svojem delu učinkovitejši, lahko uveljavljamo izbrane pristope
iz športnega menedžmenta. Za naše potrebe lahko menedžment na podro-
čju razvoja gibalne kompetentnosti otrok razumemo kot proces usklajevanja
ključnih dejavnikov, ki omogočajo učinkovito uresničevanje ciljev načrtova-
nja, organiziranja, izvajanja in nadziranja gibalnega poučevanja.
Ključna področja menedžmenta poučevanja so:
– profesionalni razvoj kadrov;
– izobraževalni in kadrovski menedžment;
– menedžment učnih dogodkov;
– menedžment kakovosti v poučevanju.
Menedžment poučevanja lahko razdelimo na naslednje ravni:
– profesionalni razvoj kadrov z izmenjavo dobrih učnih praks;
– inovativni učni postopki;
– kakovosten prikaz gibanja s podporo informacijsko-komunikacijske
tehnologije;
– učinkovita komunikacija s spodbujanjem;
– optimizacija učnega procesa s skupinsko učno metodo in kombiniranimi
učnimi oblikami;
– spodbujanje zdravega življenjskega sloga.
162
